1. Poznavanje lymske borelioze med študentiMartina Karba, 2021, diplomsko delo Opis: Lymska borelioza je nalezljiva bolezen, ki lahko pusti resne posledice na zdravju, če se ne zdravi pravočasno. Ker se število primerov v Sloveniji vsako leto povečuje, smo se odločili, da v raziskavi raziščemo, kako dobro so študenti zdravstvene nege in študenti ekonomsko-poslovne fakultete ozaveščeni o bolezni ter ali obstaja razlika v znanju med njimi.
Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalno orodje smo uporabili anketni vprašalnik. Študijski vzorec je zajemal 90 študentov zdravstvene nege in 90 študentov ekonomsko-poslovne fakultete. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih podrobneje predstavili.
V zaključnem delu smo ugotovili, da je znanje študentov zdravstvene nege in študentov ekonomsko-poslovne fakultete omejeno. Opazili smo razliko med njimi, predvsem pri poznavanju bolezni in kako se bolezen pravilno zdravi. Negativen kazalec je, da večina študentov ekonomsko-poslovne fakultete še ni slišala za lymsko boreliozo. Prav tako jih je polovica mnenja, da imamo v Sloveniji cepivo proti lymski boreliozi in da je pravilna odstranitev klopa z oljem in krožnimi gibi. S temi odgovori se strinjajo tudi nekateri študenti zdravstvene nege, kar za našo stroko predstavlja težavo. Veliko več znanja imajo študenti obeh fakultet o zaščiti in poznavanju simptomov bolezni.
Razlike v znanju študentov so se pojavile na različnih področjih. Glede na dejstvo, da je bil en del anketiranih študentov zdravstvene nege, ki bodo v prihodnje postali usposobljeni zdravstveni delavci, je njihovo znanje na nekaterih področjih pomanjkljivo tako kot znanje študentov ekonomsko-poslovne fakultete.
Ključne besede: lymska borelioza, študenti, ozaveščenost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 896; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih spremembDaša Donša, 2020, magistrsko delo Opis: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 1542; Prenosov: 228
Celotno besedilo (6,23 MB) |
3. Preventiva pred boleznimi, ki jih prenašajo klopiTadeja Lorber, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Bolezni, ki jih prenašajo klopi, se v Sloveniji pojavljajo vse pogosteje, zato je zelo pomembno, da so ljudje poučeni o zaščiti pred klopi, ustreznih oblačilih, uporabi repelentov in o cepljenju, ki je na voljo.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti najpogostejše bolezni, ki jih prenašajo klopi pri nas v Sloveniji, zaščito pred njimi, ter z raziskavo ugotoviti, koliko so ljudje seznanjeni s temi boleznimi, ter preprečevanjem okužbe.
Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili pri 180 naključno izbranih polnoletnih prebivalcih Maribora in okolice. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj.
Rezultati: Analiza podatkov anketnih vprašalnikov je pokazala, da so ljudje premalo osveščeni o znakih klopnega meningoencefalitisa, medtem ko so z znaki lymske borelioze in erlihioze seznanjeni veliko bolje. Večina je seznanjenih o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, vendar je cepljenih zelo malo anketiranih oseb. Največ anketiranih je informacije o boleznih dobilo iz knjig in revij.
Sklep: Osveščenost o znakih bolezni, ki jih prenašajo klopi, ter cepljenju je zelo pomembna, saj cepljenje preprečuje pojav klopnega meningoencefalitisa, prepoznavanje znakov bolezni pa zagotovi pravočasno zdravljenje. Pri tem medicinska sestra deluje zdravstveno vzgojno, saj ljudem posreduje informacije o boleznih, ki jih prenašajo klopi in zaščiti pred njimi.
Ključne besede: klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, erlihioza, zaščita pred klopi
Objavljeno v DKUM: 06.03.2014; Ogledov: 1732; Prenosov: 238
Celotno besedilo (684,22 KB) |
4. Epidemiološke in klinične značilnosti bolezni, ki jih prenašajo klopi v Sloveniji in pristop k obravnaviKsenija Širec, 2012, diplomsko delo Opis: Opisane so tri najpogostejše bolezni, ki jih prenašajo klopi v Sloveniji. Te bolezni so lymska borelioza, ki je najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, takoj za tem ji sledi klopni meningoencefalitis in kot zadnja je opisana humana granulocitna erlihioza. Bolezni so opisane in predstavljene po svojih epidemiološki značilnostih, njihovih najpogostejših endemičnih predelih, sezonski pojavnosti ter starosti in spolu najpogosteje obolelih. Prav tako je opisana klinična slika, posamezne faze bolezni, njihove posledice in potek bolezni. Pri obravnavi bolezni smo opisali diagnostične postopke in načine zdravljenja posameznih bolezni. Poudarjeni so tudi preventivni ukrepi in preprečevanje bolezni, ter zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre pri preventivi in preprečevanju. Iz primerjanja vseh treh bolezni po epidemioloških, kliničnih in diagnostičnih postopkih, smo ugotovili, da imajo bolezni veliko podobnosti predvsem v epidemioloških značilnosti, ter tudi veliko podobnosti in razlik v kliničnih značilnostih in diagnostičnih postopkih.
Ključne besede: Lymska borelioza, klopni meningoencefalitis, erlihioza, vbod klopa, epidemiološke značilnosti, klinične značilnosti, obravnava, preventiva, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2012; Ogledov: 3664; Prenosov: 401
Celotno besedilo (679,86 KB) |
5. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju lymske boreliozeSimona Zupanič, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisana lymska borelioza kot najbolj pogosta bolezen pri nas, ki jo prenašajo klopi. Lymsko boreliozo uvrščamo med zoonoze. Zoonoze so bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka. Povzročitelj lymske borelioze je bakterija Borrelia burgdorferi. Bakterija živi v klopu, ta pa jo ob zajedanju prenese na človeka in živali. V Evropi je najpogostejši prenašalec lymske borelioze gozdni klop (Ixodes ricinus). Rezervoar za povzročitelje lymske borelioze so mali sesalci predvsem miši in voluharice, ki živijo v gozdu. Povzročitelje lymske borelioze pa lahko prenašajo tudi nekatere kri sesajoče žuželke kot so, komarji, muhe kožuharice in nekatere vrste bolh.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali glavne značilnosti lymske borelioze, njeno geografsko razširjenost in epidemiološki rezervoar. Opisan je prenos bolezni, bolezenska slika, njene posledice in diagnostika. Poudarjeni so zaščitni ukrepi, ki naj bi varovali pred vbodom klopa in nastankom lymske borelioze.
Predstavljeno je zdravstveno vzgojno delovanje in vloga medicinske sestre pri preprečevanju lymske borelioze
Raziskavo smo usmerili predvsem v ugotavljanje seznanjenosti anketirane populacije glede poznavanje Lymske borelioze, njenih znakov, ter ukrepov za njeno preprečevanje. Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica anketiranih pozna lymsko boreliozo in da zaščiti pred vbodom klopa posveča pozornost vse več ljudi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: lymska borelioza, klopi, preventiva, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 30.03.2010; Ogledov: 4292; Prenosov: 598
Celotno besedilo (925,67 KB) |
