| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LUTKE IN LUTKARSTVO NA SLOVENSKEM
Mateja Matjašič, 2011, diplomsko delo

Opis: Lutke so že v zgodovini gledališke dejavnosti imele in še vedno imajo pomembno vlogo. Diplomsko delo z naslovom Lutke in lutkarstvo na Slovenskem predstavlja kratek, strnjen pregled razvoja lutk in lutkovne dejavnosti na Slovenskem, pri čemer se je za razumevanje stanja na domačih tleh potrebno ozreti tudi nazaj, v zgodovino in na ozemlje izven slovenskih meja. Diplomsko delo na podlagi deskriptivne metode uvodoma opisuje in razlaga pojme, pomembne za interpretacijo posameznih elementov, ki kot celota tvorijo lutkovno predstavo (lutka, lutkarstvo, lutkovni prostor, govor na lutkovnem odru, mizanscena, besedila v lutkovnem gledališču), v nadaljevanju pa prikazuje položaj lutkarstva kot posebne gledališke zvrsti skozi različna kulturnozgodovinska obdobja. V nadaljnjih poglavjih diplomsko delo klasificira in primerja razvoj slovenske in evropske lutkovne dejavnosti nekoč in danes. Glede na bogato tradicijo, ki jo lutkarstvo ima in na skromnost literature, ki o njem priča, predstavlja diplomsko delo le kamenček v mozaiku, ki bi ga vsekakor bilo smiselno in potrebno dopolniti, da bi še naprej navduševal sedanje, pa tudi prihodnje generacije.
Ključne besede: lutka, lutkarstvo, lutkovno gledališče, Slovenija, Evropa
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 4402; Prenosov: 741
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

2.
LUTKE V MESTNIH IN PODEŽELSKIH VRTCIH
Katja Pintarič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Lutke v mestih in podeželskih vrtcih je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu, razlike med mestom in vasjo, sta opredeljena pojma mesto in vas, opisane so razlike med mestom in vasjo ter prednosti in slabosti življenja na podeželju. Drugi sklop zavzema igro z lutko in njen pomen (igra, opis pojma lutka, lutkovna igra, pomen lutke za otroka in vzgojitelja, načini uporabe lutk …). V tretjem sklopu pa je predstavljeno lutkovno gledališče nekoč in danes ter pomen lutkovnega gledališča za otroka. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševale so jih vzgojiteljice iz podeželskih in mestnih vrtcev). Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, kaj vzgojiteljice menijo o zastopanosti lutk v vrtcih, ali so lutke zastopane v obeh starostnih obdobjih, kako so lutke najpogosteje uporabljene v skupini, ali imajo lutkovni kotiček in katere lutke prevladujejo v njem, kakšne lutke prevladujejo v igralnici (ročno izdelane v vrtcu ali kupljene), katere vrste lutk vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo ter kaj menijo, katere lutke so otrokom najbližje in zakaj, ali otroci radi sodelujejo pri vodeni lutkovni dejavnosti, katere materiale uporabljajo pri izdelavi lutk, kaj vzgojiteljem osebno pomani lutka, koliko krat na leto si ogledajo profesionalne lutkovne predstave in kje.
Ključne besede: Otrok, igra, lutka, lutkovno gledališče
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1581; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Simona Teršek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Lutkovno gledališče Maribor sem se osredotočila predvsem na dve smeri, in sicer na lutkovna gledališča na splošno in na podrobnejši opis Lutkovnega gledališča Maribor ter na pomen in vrsto lutk v lutkovnem gledališču in lutkovno vzgojo v vrtcih. Pri opisovanju različnih kontekstov sem imela v mislih predvsem predšolske otroke. Lutkovno gledališče je pomemben dejavnik v razvoju otrok. Tu se lahko udeležijo posebnih predstav, delavnic, ustvarjalnic ali dobro premišljenih oblik izobraževanja. S tem lutkovna gledališča svoje delovanje in pomen ter še posebej lutke bolj približajo otroku in ga tako vpletejo kot aktivnega ustvarjalca. Lutka ima namreč neverjetno izrazno moč, saj se otrok z njeno pomočjo umiri in vstopi v svet pravljic. Uporaba lutke v vzgojnem procesu lahko opazno prispeva k bolj humanemu in manj stresnemu vključevanju otroka v socializacijski proces. Lutke izzivajo domišljijo in ustvarjalnost, naredijo svet prijaznejši in ustvarjajo pozitivno vzdušje. Javni zavod Lutkovno gledališče Maribor je bil ustanovljen z združitvijo dveh aktivnih ljubiteljskih lutkovnih gledališč v Mariboru – Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko Maribor in Malega gledališča lutk DPD Svoboda Pobrežje. Uradno o Lutkovnem gledališču Maribor govorimo od leta 1974 naprej. Zgodovina tega gledališča sega v leti 1945 in 1946, v čas, ko so se posamezniki spet zbirali in poskušali igrati s predvojnimi doma narejenimi lutkami. Sredi vsega razdejanja so mogli biti začetki zelo preprosti in skromni. V nalogi sem zajela tudi dela zakonca Varl, ki so zelo pomembna za razvoj lutkovnega gledališča Maribor.
Ključne besede: lutkovno gledališče, predstava, lutka, domišljija, javni zavod Lutkovno gledališče Maribor, Lutkovno gledališče KUD Jože Hermanko Maribor in malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2104; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
POVEZAVA GLASBE IN LUTK V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU IN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH
Sarah Jane Robinson, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj lutkarstva v evropskem prostoru od antike do 20. stoletja, opis različnih vrst lutk, prav tako je predstavljen pomen lutk v glasbenem izobraževanju ter pomen glasbe v lutkovnem gledališču. V praktičnem delu diplomske naloge je opisan potek učnih ur pri predmetu Nauk o glasbi, pri katerem so bile v učne namene uporabljene lutke, ki prikazujejo različne note. Pri vsakem opisu poteka učne ure je dodana analiza lastnih opažanj glede vpliva uporabe lutk pri glasbenem pouku.
Ključne besede: Lutkarstvo, Lutkovno gledališče, Nauk o glasbi, Glasbena vzgoja
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1354; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
RAZVOJ LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA NA SLOVENSKEM
Petra Sobočan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvoj lutkovnega gledališča na Slovenskem je teoretično in zajema podrobnejši zgodovinski pregled razvoja lutkovnega gledališča na Slovenskem od samih začetkov do danes. Obravnava specifične razlike med gledališčem in lutkovnim gledališčem. Predstavljen je Milan Klemenčič, ki je t. i. oče slovenskega lutkarstva in ostali začetni lutkovni ustvarjalci – lutkarji, njihovo spopadanje z mnogimi težavami, ki so jih spremljale ves čas lutkovnega razvoja. Opredeljene so različne tehnike lutk, ki se tekom razvoja lutkovnega gledališča na slovenskih tleh s pomočjo animatorjev kakovostno razvijajo in nadgrajujejo. Tako je tudi z lutkovnimi predstavami, ki otroke uvajajo v etiko in estetiko, v dobro in lepo, so njihova prva čitanka in razvedrilo hkrati. Lutkovna umetnost je prava umetnost, ki je namenjena tudi odraslim. V lutkovnem gledališče se prepletajo likovnost, glasba, dramskost, dramska igra, animacija, filmskost in lutkovna igra. Odločilen pomen za razvoj lutkovnega gledališča je bil nastanek prvega poklicnega lutkovnega gledališča. V razvojnem, materialnem, prostorskem in kulturnem smislu je lutkovno gledališče na Slovenskem doživelo največji razcvet v osemdesetih letih dvajsetega stoletja in se uspešno razvija še danes v slovenskih poklicnih, polpoklicnih, amaterskih in ljubiteljskih lutkovnih gledališčih in skupinah.
Ključne besede: lutkovno gledališče, lutkovne tehnike, Milan Klemenčič, razvoj, lutkovne predstave, lutkovna umetnost, slovensko lutkarstvo
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1363; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

6.
Vloga lutkovnega gledališča pri kulturni vzgoji otrok
Sabina Šinko, 2008, strokovni članek

Opis: "Umetnosti za otroke" spadajo h kulturni vzgoji, ki tako v izobraževalni kot v kulturni sferi še niso ustrezno sistemsko umeščene, spodbujane in osmišljene. Članek predstavlja nekatere značilnosti lutkovnega gledališča za otroke, ki zavzema eno izmed bolj izpostavljenih mest med temi umetnostmi. Z rednim obiskom kakovostnih lutkovnih predstav omogočimo otrokom kontinuirano gledališko vzgojo, ki pomeni pomembno estetsko in etično izkušnjo in je pomembna popotnica za umetniško dojemljivega odraslega. Lutkovne predstave so lahko zelo dobro sredstvo za pedagoško in estetsko vzgojo, kajti otroci imajo v lutkovnem gledališču vse do pubertete izrazito življenjsko doživljajsko izkušnjo. V članku je izpostavljenih nekaj smernic, kako otroci doživljajo lutkovne predstave, zakaj so jim tako blizu.
Ključne besede: izobraževanje, kulturna vzgoja, lutkovno gledališče, otroci, animacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 783; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (93,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
ODZIVI OTROK PO OGLEDU LUTKOVNE PREDSTAVE
Janja Tramšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili lutkam in njihovemu pomenu pri kulturni vzgoji otrok že v času predšolske vzgoje. Najprej smo predstavili posebnosti lutkovnega gledališča kot eno izmed vej gledališke umetnosti. Nekaj besed smo namenili lutkovni predstavi in njenemu pomenu, ki ga ima, kadar jo obiščejo in si jo ogledajo otroci. V nadaljevanju smo se posvetili lutkam, kjer smo pojasnili, kaj sploh lutka je. Nato smo se posvetili še posameznim vrstam lutk, ki smo jih nekoliko predstavili. Lutkovna vzgoja je opredeljena tudi v kurikulumu. Pojasnili smo, kaj je kurikulum in nam najpomembnejša področja, povezana z lutkovnimi dejavnostmi. Najpomembnejši so seveda odnos med otrokom in lutko ter vse, kar otroku interakcija z lutko pomeni in na kak način prispeva k otrokovemu razvoju. Podrobneje smo opredelili posamezna področja, ki se ob otrokovi uporabi lutke razvijajo. Pomembne so tudi komponente, ki so pomembne za celovitost lutkovne igre. Posledično smo jim namenili nekaj besed. Otroci lahko lutkovno igro igrajo, si jo lahko izmislijo ali uporabijo kakšno izmed pravljic. Opisali smo pomen ljudske pravljice, nato pa opisali pravljico oz. lutkovno predstavo O vili, ki vidi v temi. Z diplomskim delom smo opredelili torej pomen obiska lutkovne predstave za otroke kot pomemben del kulturne vzgoje. V empiričnem delu smo opredelili pridobljene rezultate. Pridobili smo odzive otrok po ogledu lutkovne predstave s pomočjo intervjuja. Ugotovili smo, da se otroci osredotočajo na del predstave in vsebine, ki so njim blizu in najbolj všeč, ter vsebine, ki v predstavi izstopajo. Namen diplomskega dela je torej bil preučiti in opisati teorijo o gledališču, lutkovnem gledališču, lutkovnih predstavah, lutkah v širšem pomenu ter kulturni vzgoji pri otrocih in pridobiti podatke o odzivih otrok po ogledu lutkovne predstave z naslovom O vili, ki vidi v temi.
Ključne besede: lutka, lutkovno gledališče, lutkovna predstava, pravljice, kulturna vzgoja
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Lutka pri učencih v prvem triletju osnovne šole
Nina Gonza, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Lutka pri učencih v prvem triletju osnovne šole sem predstavila lutkovno predstavo in pravljico Janček ježek v različnih izdajah. Predstavila sem lutkovno umetnost in lutkovno gledališče ter likovne in oblikovne elemente slikanice in odnos med besedilom in ilustracijami slikanice, pri čemer sem najprej primerjala vse variante izdanega besedila. Enako sem storila tudi v ilustriranih knjigah. Na koncu sem lutkovno predstavo in istoimensko slikanico Janček ježek primerjala, poiskala razlike in podobnosti ter jih interpretirala. Namen mojega magistrskega dela je bil tudi predstaviti lutko pri gledališki dejavnosti otrok in lutko kot sredstvo pri pouku ter poudariti smernice učiteljem za poučevanje kulturno-umetnostne vzgoje. Pri pisanju magistrskega dela sem uporabila deskriptivni in analitični pristop k raziskovanju. Deskriptivno metodo sem uporabila pri definiranju teoretičnih pojmov in opisu teorije. Z metodo analize sem analizirala lutkovno predstavo, slikanico in ilustrirane knjige, komparativno metodo in metodo sinteze pa sem uporabila v sklepnem delu, kjer sem naredila primerjavo lutkovne predstave in slikanice ter povzela lastne ugotovitve. Cilj magistrskega dela je bil predstaviti literarno delo Janček ježek in pokazati, kako se ta prezentira v drugem mediju – gledališču. Predstavljena je vrhunska lutkovna predstava in smernice učiteljem, kako učence pripraviti na predstavo ter kako voditi pogovor po predstavi, in sicer z razlogom, da bi strokovni delavci znali izbirati kakovostne lutkovne predstave in tako otrokom približali kulturno-umetnostno vzgojo. Otrok lahko s pomočjo lutke lažje izrazi svoja čustva in občutke, saj se ji lahko zaupa. Na tak način lahko najde rešitve za svoje težave. Hkrati pa si ob gledanju lutkovnih predstav bogati besedni zaklad in se razvija v kritičnega gledalca.
Ključne besede: slikanica, ilustrirana knjiga, lutkovno gledališče, kulturno-umetnostna vzgoja, Janček ježek.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 715; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici