Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo izpostavlja lutko. Poleg njenih značilnosti in posebnosti smo se v največji meri osredotočali na vlogo otroka skozi proces projektnega dela, v sklopu katerih otrok uri in preizkuša prvine lutkovnega gledališča na vrtčevskem travnatem igrišču. Otroci so prvine lutkovnega gledališča prilagoditi v naravnem okolju ter med procesom ustvarili primere lutkovnih iger ali predstav ob upoštevanju lutkovnih in gledaliških značilnosti v različnih prostorih vrtčevskega travnatega igrišča. V teoretičnem delu smo navedli ključna teoretična izhodišča, ki se jih moramo zavedati ob tem, ko lutko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces ter nakazali smernice projektnega dela. V praktičnem delu smo po etapah projekta izvedli projektno delo. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter metodo praktičnega dela. Na podlagi opazovanja otrok, ki so sodelovali v projektnem delu, potrjujemo prilagoditev otrokove lutkovne igre v naravnem okolju do te mere, ki jo posameznik za želeno igro potrebuje. Otroci, ki so sodelovali v projektnem delu, so bili predhodno skozi dnevno rutino seznanjeni z uporabo lutk, kar je predstavljalo osnovo za nadgraditev znanj in izvajanje izzivov v naravi ter preizkus lastnosti materialov, s katerimi so rokovali. Na podlagi opazovanja ocenjujemo, da je za lutkovno igro, ki je dobro zastavljena, otrok pripravljen prilagoditi prostor ter vse elemente, ki jih želi vpeljati ob močni veri v svojo lutko.
Ključne besede: kreativnost, izkustveno učenje, predšolski otrok, lutkovne tehnike, lutkovno gledališče
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 571; Prenosov: 97
Celotno besedilo (5,01 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili lutkam in njihovemu pomenu pri kulturni vzgoji otrok že v času predšolske vzgoje. Najprej smo predstavili posebnosti lutkovnega gledališča kot eno izmed vej gledališke umetnosti. Nekaj besed smo namenili lutkovni predstavi in njenemu pomenu, ki ga ima, kadar jo obiščejo in si jo ogledajo otroci. V nadaljevanju smo se posvetili lutkam, kjer smo pojasnili, kaj sploh lutka je. Nato smo se posvetili še posameznim vrstam lutk, ki smo jih nekoliko predstavili. Lutkovna vzgoja je opredeljena tudi v kurikulumu. Pojasnili smo, kaj je kurikulum in nam najpomembnejša področja, povezana z lutkovnimi dejavnostmi. Najpomembnejši so seveda odnos med otrokom in lutko ter vse, kar otroku interakcija z lutko pomeni in na kak način prispeva k otrokovemu razvoju. Podrobneje smo opredelili posamezna področja, ki se ob otrokovi uporabi lutke razvijajo. Pomembne so tudi komponente, ki so pomembne za celovitost lutkovne igre. Posledično smo jim namenili nekaj besed. Otroci lahko lutkovno igro igrajo, si jo lahko izmislijo ali uporabijo kakšno izmed pravljic. Opisali smo pomen ljudske pravljice, nato pa opisali pravljico oz. lutkovno predstavo O vili, ki vidi v temi. Z diplomskim delom smo opredelili torej pomen obiska lutkovne predstave za otroke kot pomemben del kulturne vzgoje. V empiričnem delu smo opredelili pridobljene rezultate. Pridobili smo odzive otrok po ogledu lutkovne predstave s pomočjo intervjuja. Ugotovili smo, da se otroci osredotočajo na del predstave in vsebine, ki so njim blizu in najbolj všeč, ter vsebine, ki v predstavi izstopajo. Namen diplomskega dela je torej bil preučiti in opisati teorijo o gledališču, lutkovnem gledališču, lutkovnih predstavah, lutkah v širšem pomenu ter kulturni vzgoji pri otrocih in pridobiti podatke o odzivih otrok po ogledu lutkovne predstave z naslovom O vili, ki vidi v temi.
Ključne besede: lutka, lutkovno gledališče, lutkovna predstava, pravljice, kulturna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 2347; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvoj lutkovnega gledališča na Slovenskem je teoretično in zajema podrobnejši zgodovinski pregled razvoja lutkovnega gledališča na Slovenskem od samih začetkov do danes. Obravnava specifične razlike med gledališčem in lutkovnim gledališčem. Predstavljen je Milan Klemenčič, ki je t. i. oče slovenskega lutkarstva in ostali začetni lutkovni ustvarjalci – lutkarji, njihovo spopadanje z mnogimi težavami, ki so jih spremljale ves čas lutkovnega razvoja. Opredeljene so različne tehnike lutk, ki se tekom razvoja lutkovnega gledališča na slovenskih tleh s pomočjo animatorjev kakovostno razvijajo in nadgrajujejo. Tako je tudi z lutkovnimi predstavami, ki otroke uvajajo v etiko in estetiko, v dobro in lepo, so njihova prva čitanka in razvedrilo hkrati. Lutkovna umetnost je prava umetnost, ki je namenjena tudi odraslim. V lutkovnem gledališče se prepletajo likovnost, glasba, dramskost, dramska igra, animacija, filmskost in lutkovna igra. Odločilen pomen za razvoj lutkovnega gledališča je bil nastanek prvega poklicnega lutkovnega gledališča. V razvojnem, materialnem, prostorskem in kulturnem smislu je lutkovno gledališče na Slovenskem doživelo največji razcvet v osemdesetih letih dvajsetega stoletja in se uspešno razvija še danes v slovenskih poklicnih, polpoklicnih, amaterskih in ljubiteljskih lutkovnih gledališčih in skupinah.
Ključne besede: lutkovno gledališče, lutkovne tehnike, Milan Klemenčič, razvoj, lutkovne predstave, lutkovna umetnost, slovensko lutkarstvo
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 2753; Prenosov: 593
Celotno besedilo (3,81 MB)

Opis: V diplomski nalogi Lutkovno gledališče Maribor sem se osredotočila predvsem na dve smeri, in sicer na lutkovna gledališča na splošno in na podrobnejši opis Lutkovnega gledališča Maribor ter na pomen in vrsto lutk v lutkovnem gledališču in lutkovno vzgojo v vrtcih. Pri opisovanju različnih kontekstov sem imela v mislih predvsem predšolske otroke. Lutkovno gledališče je pomemben dejavnik v razvoju otrok. Tu se lahko udeležijo posebnih predstav, delavnic, ustvarjalnic ali dobro premišljenih oblik izobraževanja. S tem lutkovna gledališča svoje delovanje in pomen ter še posebej lutke bolj približajo otroku in ga tako vpletejo kot aktivnega ustvarjalca. Lutka ima namreč neverjetno izrazno moč, saj se otrok z njeno pomočjo umiri in vstopi v svet pravljic. Uporaba lutke v vzgojnem procesu lahko opazno prispeva k bolj humanemu in manj stresnemu vključevanju otroka v socializacijski proces. Lutke izzivajo domišljijo in ustvarjalnost, naredijo svet prijaznejši in ustvarjajo pozitivno vzdušje. Javni zavod Lutkovno gledališče Maribor je bil ustanovljen z združitvijo dveh aktivnih ljubiteljskih lutkovnih gledališč v Mariboru – Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko Maribor in Malega gledališča lutk DPD Svoboda Pobrežje. Uradno o Lutkovnem gledališču Maribor govorimo od leta 1974 naprej. Zgodovina tega gledališča sega v leti 1945 in 1946, v čas, ko so se posamezniki spet zbirali in poskušali igrati s predvojnimi doma narejenimi lutkami. Sredi vsega razdejanja so mogli biti začetki zelo preprosti in skromni. V nalogi sem zajela tudi dela zakonca Varl, ki so zelo pomembna za razvoj lutkovnega gledališča Maribor.
Ključne besede: lutkovno gledališče, predstava, lutka, domišljija, javni zavod Lutkovno gledališče Maribor, Lutkovno gledališče KUD Jože Hermanko Maribor in malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 3353; Prenosov: 289
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Lutke so že v zgodovini gledališke dejavnosti imele in še vedno imajo pomembno vlogo. Diplomsko delo z naslovom Lutke in lutkarstvo na Slovenskem predstavlja kratek, strnjen pregled razvoja lutk in lutkovne dejavnosti na Slovenskem, pri čemer se je za razumevanje stanja na domačih tleh potrebno ozreti tudi nazaj, v zgodovino in na ozemlje izven slovenskih meja. Diplomsko delo na podlagi deskriptivne metode uvodoma opisuje in razlaga pojme, pomembne za interpretacijo posameznih elementov, ki kot celota tvorijo lutkovno predstavo (lutka, lutkarstvo, lutkovni prostor, govor na lutkovnem odru, mizanscena, besedila v lutkovnem gledališču), v nadaljevanju pa prikazuje položaj lutkarstva kot posebne gledališke zvrsti skozi različna kulturnozgodovinska obdobja. V nadaljnjih poglavjih diplomsko delo klasificira in primerja razvoj slovenske in evropske lutkovne dejavnosti nekoč in danes. Glede na bogato tradicijo, ki jo lutkarstvo ima in na skromnost literature, ki o njem priča, predstavlja diplomsko delo le kamenček v mozaiku, ki bi ga vsekakor bilo smiselno in potrebno dopolniti, da bi še naprej navduševal sedanje, pa tudi prihodnje generacije.
Ključne besede: lutka, lutkarstvo, lutkovno gledališče, Slovenija, Evropa
Objavljeno v DKUM: 29.03.2011; Ogledov: 6133; Prenosov: 956
Celotno besedilo (3,12 MB)