| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin - učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti : diplomsko delo
Emina Jupić, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin – učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti je praktično delo, ki je nastalo na podlagi projektnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili splošne značilnosti lutke, njen vpliv na razvoj otroka, pomembnost uporabe lutke v predšolskem obdobju in povezanost lutke pri oblikovanju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo izvedli projekt, ki je trajal štiri tedne v skupini otrok (n = 19), starih od štiri do šest let, z namenom, da bi otroke na igriv in poučen način že v predšolskem obdobju seznanili z drugačnostjo okoli nas. Rezultati projektnega dela so pokazali napredek vseh otrok v skupini pri izkazovanju sočutja, prijaznosti in vključevanja vseh otrok v igro, pri uporabi lutk pa sta se tudi izboljšali njihova koncentracija in pozornost. Izrazit napredek se je pokazal pri otroku s posebnimi potrebami, ki se je prvič pričel aktivno besedno vključevati v socialne igre in vzpostavljati očesni stik, ter pri otroku priseljencu, ki je v času projektnega dela pričel govoriti in se vključevati v skupne dejavnosti. Otroci v skupini so postali bolj strpni in bolj aktivni pri izkazovanju sprejemanja drugačnih, kar je bilo opazno zlasti med dnevno rutino in spontanimi dejavnostmi. Rezultati nakazujejo, da je uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin ustrezna metoda dela, ki je pomembna za delo strokovnih delavcev v vrtcu.
Ključne besede: lutka, lutkovna vzgoja, strpnost, drugačnost, prijateljstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
ODZIVI OTROK PO OGLEDU LUTKOVNE PREDSTAVE
Janja Tramšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili lutkam in njihovemu pomenu pri kulturni vzgoji otrok že v času predšolske vzgoje. Najprej smo predstavili posebnosti lutkovnega gledališča kot eno izmed vej gledališke umetnosti. Nekaj besed smo namenili lutkovni predstavi in njenemu pomenu, ki ga ima, kadar jo obiščejo in si jo ogledajo otroci. V nadaljevanju smo se posvetili lutkam, kjer smo pojasnili, kaj sploh lutka je. Nato smo se posvetili še posameznim vrstam lutk, ki smo jih nekoliko predstavili. Lutkovna vzgoja je opredeljena tudi v kurikulumu. Pojasnili smo, kaj je kurikulum in nam najpomembnejša področja, povezana z lutkovnimi dejavnostmi. Najpomembnejši so seveda odnos med otrokom in lutko ter vse, kar otroku interakcija z lutko pomeni in na kak način prispeva k otrokovemu razvoju. Podrobneje smo opredelili posamezna področja, ki se ob otrokovi uporabi lutke razvijajo. Pomembne so tudi komponente, ki so pomembne za celovitost lutkovne igre. Posledično smo jim namenili nekaj besed. Otroci lahko lutkovno igro igrajo, si jo lahko izmislijo ali uporabijo kakšno izmed pravljic. Opisali smo pomen ljudske pravljice, nato pa opisali pravljico oz. lutkovno predstavo O vili, ki vidi v temi. Z diplomskim delom smo opredelili torej pomen obiska lutkovne predstave za otroke kot pomemben del kulturne vzgoje. V empiričnem delu smo opredelili pridobljene rezultate. Pridobili smo odzive otrok po ogledu lutkovne predstave s pomočjo intervjuja. Ugotovili smo, da se otroci osredotočajo na del predstave in vsebine, ki so njim blizu in najbolj všeč, ter vsebine, ki v predstavi izstopajo. Namen diplomskega dela je torej bil preučiti in opisati teorijo o gledališču, lutkovnem gledališču, lutkovnih predstavah, lutkah v širšem pomenu ter kulturni vzgoji pri otrocih in pridobiti podatke o odzivih otrok po ogledu lutkovne predstave z naslovom O vili, ki vidi v temi.
Ključne besede: lutka, lutkovno gledališče, lutkovna predstava, pravljice, kulturna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 2266; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
LUTKOVNE PREDSTAVE Z OTROKI V VRTCU ZARJA - CELJE
Anita Zupanc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Lutkovne predstave z otroki v vrtcu Zarja – Celje zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opisali vrste lutk ter vlogo in vpliv lutk na otroka v predšolskem obdobju. Lutka je namreč še kako pomembna; za predšolskega otroka je zabavna in zanimiva, hkrati pa izjemno izobraževalno, socialno in terapevtsko sredstvo v obdobju največjega razvoja. V naslednjih poglavjih smo pisali o pripravi na lutkovno predstavo, dotaknili pa smo se še ostalih podpoglavij, ki se povezujejo s pripravo oziroma organizacijo in izvedbo lutkovne predstave, to so izdelava lutk in scene, izbira besedila in glasbe ter uporaba motivacije oziroma spodbud. V praktičnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli pri vzgojiteljih drugega starostnega obdobja izvedeti, koliko oziroma, ali se odločajo za organizacijo in izvedbo lutkovnih predstav z otroki, iskali pa smo tudi odgovore na splošna vprašanja v zvezi z uporabo lutke v vrtcu. Namen praktičnega dela je bil dobiti odgovore na zastavljena vprašanja, hkrati pa smo želeli, žal vse prepogosto spregledano vejo umetnosti, spet približati vzgojiteljem, ki so sodelovali v raziskavi. Lutka je namreč tista neživa stvar, ki v naših rokah čudežno oživi in otroka popelje v svet domišljije, hkrati pa se lutka oziroma lutkovne predstave z otroki povezujejo tudi z drugimi področji kurikuluma, to je z glasbeno in likovno umetnostjo, gibanjem, družbo ter jezikom.
Ključne besede: lutka, lutkovna predstava, predšolska vzgoja, vrtec, otrok.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 2024; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
PRIMERJAVA UPORABE LUTK V 1. IN 2. STAROSTNEM OBDOBJU OTROK
Karolina Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je predvsem opisana pomembnost lutke na različnih področjih dejavnosti. S pomočjo strokovne literature je razložen tudi razvoj domišljije in samopodobe pri uporabi lutke, pa tudi vloga vzgojitelja pri uporabi lutke. Razloženo je, zakaj je lutka pomembna v prvem in tudi v drugem starostnem obdobju otroka. Opisane so različne metode dela z lutko. Izpostavljena je uporaba lutke na različnih področjih dejavnosti, ki so zapisana v Kurikulumu za vrtce, ter primeri le-teh v povezavi z lutko. Namen diplomske naloge je ugotoviti, v katerem starostnem obdobju predšolskih otrok vzgojitelji pogosteje uporabljajo lutko pri svojem delu. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vsem vzgojiteljem in vzgojiteljicam v 14 vrtcih v okolici Maribora (vrtec Fram, Selnica ob Dravi, Hoče, Ruše, Limbuš, Rače, Slivnica, Šentilj, Pesnica, Pernica, Rogoza, Kamnica, Zg. Duplek in Korena), smo želeli ugotoviti, v katerem starostnem obdobju otrok se v vrtcih pogosteje uporabljata lutka in lutkovna dejavnost. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov v obliki grafov in tabel, na podlagi katerih smo nato ovrednotili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je uporaba lutk v okoliških vrtcih skoraj enako zastopana v obeh starostnih obdobjih, le izdelovanje lutk je pogosteje izvajano v drugem starostnem obdobju otrok.
Ključne besede: predšolska vzgoja, vrtec, lutka, lutkovna dejavnost, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 25.07.2012; Ogledov: 2891; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
PROJEKT LUTKOVNA PREDSTAVA KOT METODA ZA PREVERJANJE KVALITETE RECEPCIJE PRI OTROCIH V PREDOPERATIVNEM OBDOBJU OSEBNOSTNEGA RAZVOJA
Sara Puntar, 2012, diplomsko delo

Opis: Učitelji v osnovnih šolah si prizadevajo k vse večji aktivnosti učencev v vzgojno- izobraževalnem procesu. To jim omogočajo sodobnejši pristopi k poučevanju, kjer so večji del aktivni učenci, učitelj pa jih na poti do cilja le usmerja. Poudarek je na učenčevem predznanju, na njegovih dosedanjih izkušnjah, na katerih gradi in prihaja do novih spoznanj. Znanje, ki ga učenec pridobi preko lastne aktivnosti, je tako bolj razumljivo, učinkovito in trajnejše. K večji kvaliteti pouka lahko pripomore tudi vsestranska uporaba lutke, saj jo je mogoče vključiti v vse faze učnega procesa. Z njeno uporabo pa je tesno povezana simbolna igra, ki je najbolj tipična igra otrok v predoperativnem obdobju in v kateri se prepletajo kognitivni, sociokognitivni, socialni, jezikovni in kulturološki pogledi na otrokov razvoj. V diplomski nalogi opisujem primer projektnega dela pri književni vzgoji- LUTKOVNO PREDSTAVO, v kateri so otroci glavni načrtovalci in izvajalci projekta, vse od začetne pa do končne faze procesa. Učitelju/vzgojitelju kot dobremu opazovalcu in poslušalcu, lahko tak projekt služi tudi kot metoda za preverjanje kvalitete recepcije literarnega besedila. Tako lahko na koncu ugotovi, ali je otrokovo/učenčevo aktivno vključevanje v proces doseglo svoj namen oz. kaj lahko spremeni ali izboljša, da bo otrokovo/učenčevo novo znanje še učinkovitejše in trajnejše.
Ključne besede: lutka, simbolna igra, književna vzgoja, projektno delo, lutkovna predstava
Objavljeno v DKUM: 23.05.2012; Ogledov: 2525; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
RAZVIJANJE KOMUNIKACIJE SKOZI LUTKO
Vanja Kampl, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Razvijanje komunikacije skozi lutko prinaša pogled na magično moč lutke na otrokov govorni razvoj v predšolskem obdobju. Teoretični del obravnava predvsem otrokov razvoj pri igri z lutko na splošno, pomen lutke za verbalno in neverbalno komunikacijo ter lutko kot motivacijsko sredstvo pri usmerjeni aktivnosti; predstavljeni so razvoj in način razvijanja komunikacije ter povezanost lutkovne igre z drugimi področji, prav tako so dodane priprave na lutkovno ustvarjalno dejavnost, zastavljeni cilji ter metodični postopki dela in evalvacije, vsaki pripravi pa je dodana tudi slikovna predstavitev lutkovne ustvarjalnosti. Projektno delo smo izvajali v vrtcu Žalec, vanj so bili vključeni otroci, stari 3-5 let in skupina otrok, starih 2-3 leta, ki so si predstavo ogledali. Namen projektne naloge je bil otrokom ponuditi možnost igre z lutko in lutkovno ustvarjanje, pridobivanje izkušenj in izboljšanje medsebojne komunikacije. Otroke - ti so aktivno in z navdušenjem sodelovali v vseh vodenih dejavnostih - smo spodbujali in usmerjali, jim (če je bilo treba) pomagali, jih seznanili z novimi pojmi ter jim dali možnost proste igre z lutko, ki so jo sami izdelali, in nastopa pred vrstniki. S projektom smo zastavljene cilje dosegli prek lutkovnih ustvarjalnih dejavnosti, pri čemer se je s pomočjo lutke izboljšala verbalna in neverbalna komunikacija otrok.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, lutkovna dramatizacija, razvijanje komunikacije, načini komunikacije, lutka, projekt, medpodročne povezave.
Objavljeno v DKUM: 27.06.2011; Ogledov: 3888; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

7.
OTROKOV VSAKDAN Z LUTKO V VRTCU
Katja Guzej, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Otrokov vsakdan z lutko v vrtcu obravnava vlogo in pomen lutke za otroka, igre z lutko, prisotnost lutke v skupini, lutko »soustvarjalko« v vzgoji predšolskega otroka, pri socializaciji, govoru in oblikovanju osebnosti otroka. V teoretičnem delu smo predstavili tudi zgodovino slovenskega lutkarstva, vrste lutk, ki so nam znane, in sceno, ki je prisotna v lutkovnem gledališču. Empirični del zajema raziskavo, s katero smo želeli raziskati, kakšno mnenje imajo vzgojiteljice o pomenu in vlogi uporabe lutk v vrtcu, kaj lahko z lutko dosežemo na posameznih področjih in pomen lutke pri različnih dejavnostih. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo prišli do ugotovitev, da je lutka v vrtcih zastopana v veliki meri, ne samo v skupinah, kjer so otroci drugega starostnega obdobja, ampak tudi v skupinah prvega starostnega obdobja. Podatki so pokazali, da vzgojiteljice dajejo velik poudarek na vključevanje lutke v vsakodnevne aktivnosti, in kar je najpomembnejše, da je lutka med otroci priljubljena.
Ključne besede: Lutka, otrok, vzgoja, otroška igra, lutkovna aktivnost, lutkovni kotiček.
Objavljeno v DKUM: 02.03.2011; Ogledov: 7054; Prenosov: 1114
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
LUTKA KOT MOTIVACIJSKO SREDSTVO ZA RAZVOJ VERBALNE IN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE
Jerneja Budja, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature opredeljena lutka in njen pomen za predšolskega otroka. V nadaljevanju so podrobno predstavljeni razvoj in načini razvijanja komunikacije z lutko v vrtcu. Namen praktičnega dela je bil, preko različnih načinov komunikacije z lutko, razviti verbalno in neverbalno komunikacijo, s tem pa priti do končne izvedbe lutkovne predstave Sonce gre na potep. Predstavljene so tako priprave za izvajanje lutkovne dejavnosti, z natančno zastavljenimi cilji, potekom dela, kakor tudi evalvacija. Dodan je slikovni material, ki je nastal ob izvajanju dejavnosti v vrtcu Križevci pri Ljutomeru, v starostni skupini 4-6 let. V projekt je bila v vključena tudi mlajša skupina otrok, in sicer 2-3 let. Projekt je zajemal deset priprav, v katere so bila vključena vsa vzgojna področja iz Kurikuloma. Čas priprave lutkovne predstave je zajemal dva tedna. Otroci so zavzeto in z zanimanjem sodelovali prav v vseh vodenih dejavnostih, ki smo jih pripravili. Pri tem smo jih vzpodbujali, upoštevali njihove interese, sposobnosti, jih usmerjali ter pomagali pri uresničitvi njihovih idej, predlogov, želja. S projektom smo dosegli svoj namen ter na podlagi različnih načinov komunikacije z lutko razvili verbalno in neverbalno komunikacijo v skupini predšolskih otrok. Otrokom smo ponudili prijetno izkušnjo ob igri z lutko, ki kot motivacijsko sredstvo pripomore k izvajanju vzgojnega dela.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, otrok, lutka, načini razvijanja komunikacije, razvoj komunikacije z lutko, projekt, lutkovna dramatizacija, medpredmetne povezave
Objavljeno v DKUM: 25.10.2010; Ogledov: 4205; Prenosov: 776
.pdf Celotno besedilo (5,22 MB)

9.
IGRAJMO SE GLEDALIŠČE V VRTCU
Maja Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu diplomske naloge opredeljene vsebine o otroški, gledališki igri z njeno usmeritvijo na lutkovno in dramsko igro ter njeni vpetosti v ostala vzgojno-izobraževalna področja po Kurikulu za vrtce. Ta del kot celota nudi vpogled tako v neusmerjeno, spontano otroško igro kot tudi nekoliko kompleksnejšo otroško igro gledališča, ki zastopa področje gledališke umetnosti in se uresničuje s sodelovalno naravnanostjo vseh otrok ob ustreznem pedagoškem vodenju. S praktičnim delom sem želela otroke z določeno umetniško zaposlitvijo pripeljati do spoznavanja posameznih umetniških elementov, njihovega logičnega povezovanja v otroški miselni koncept in do igre gledališča. Šlo je za pridobivanje popolnoma vzgojne izkušnje vsakega otroka pri igranju in doživljanju zgodbe, ki je bila »rdeča nit« našega projektnega dela. V tem delu sem nazorno predstavila načrtovanje, ki obsega deset priprav, pa tudi izvedbo projektne naloge, ki je razvidna z opisi evalvacij ob koncu omenjenih priprav in z dodanim slikovnim gradivom. Projektno nalogo sem izpeljala v dveh oddelkih, in sicer 2- do 5-letnih otrok Vrtca Trebnje. Celotna projektna naloga je izvirala iz literarne predloge Mali medo. V eni skupini je bila uresničena z dramsko igro, v drugi skupini pa z lutkovno igro; časovno je obsegala obdobje dveh tednov. Namen celovitosti projektne naloge je bil dosežen. Otroci so lahkotno »vsrkali« vsebino zgodbe, ki je bila predstavljena z uporabo lutk, te pa so absolutno požele veliko zanimanja. V postopku nastajanja gledališča in njegovem igranju so se sproščeno praktično udejstvovali, pri tem pa na igriv način odkrivali svoje sposobnosti ter razvijali sebe, svojo izraznost in vsebine poglobljeno doživljali.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, otroška igra, gledališka umetnost, lutkovna igra, dramska igra, lutka, projekt, medpodročne povezave
Objavljeno v DKUM: 17.05.2010; Ogledov: 9065; Prenosov: 1592
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

10.
GLASBENA PRAVLJICA
Mateja Komljen, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu je obravnavana glasbena pravljica. Predstavljeni so teoretična pojmovanja, podrobnejša opredelitev ter različne definicije glasbene pravljice. Namen je bil nakazati prisotnost, motiviranost in uporabo glasbene pravljice v osnovni šoli in vrtcu ter razlike med učitelji in vzgojitelji glede na delovno dobo. Opredeljene in interpretirane so empirične ugotovitve vključevanja glasbene pravljice v vzgojno-izobraževalni proces. Ugotovljene so nekatere pričakovane razlike pri vključevanju otrok v glasbeno pravljico. Vzgojitelji bolj posegajo po že znanih glasbenih pravljicah in jih večkrat popestrijo z različnimi rekviziti. Učitelji pa jih pogosteje sami oblikujejo, vendar nekoliko manj popestrijo. Ponujene so tudi rešitve pri zmanjšanju teh razlik.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena pravljica, pravljica, dramatizacija, lutkovna igra, glasbena vzgoja, glasba
Objavljeno v DKUM: 07.04.2010; Ogledov: 10480; Prenosov: 2099
.pdf Celotno besedilo (792,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici