Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin – učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti je praktično delo, ki je nastalo na podlagi projektnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili splošne značilnosti lutke, njen vpliv na razvoj otroka, pomembnost uporabe lutke v predšolskem obdobju in povezanost lutke pri oblikovanju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo izvedli projekt, ki je trajal štiri tedne v skupini otrok (n = 19), starih od štiri do šest let, z namenom, da bi otroke na igriv in poučen način že v predšolskem obdobju seznanili z drugačnostjo okoli nas. Rezultati projektnega dela so pokazali napredek vseh otrok v skupini pri izkazovanju sočutja, prijaznosti in vključevanja vseh otrok v igro, pri uporabi lutk pa sta se tudi izboljšali njihova koncentracija in pozornost. Izrazit napredek se je pokazal pri otroku s posebnimi potrebami, ki se je prvič pričel aktivno besedno vključevati v socialne igre in vzpostavljati očesni stik, ter pri otroku priseljencu, ki je v času projektnega dela pričel govoriti in se vključevati v skupne dejavnosti. Otroci v skupini so postali bolj strpni in bolj aktivni pri izkazovanju sprejemanja drugačnih, kar je bilo opazno zlasti med dnevno rutino in spontanimi dejavnostmi. Rezultati nakazujejo, da je uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin ustrezna metoda dela, ki je pomembna za delo strokovnih delavcev v vrtcu.
Ključne besede: lutka, lutkovna vzgoja, strpnost, drugačnost, prijateljstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 919; Prenosov: 120
Celotno besedilo (3,16 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Lutkovne predstave z otroki v vrtcu Zarja – Celje zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opisali vrste lutk ter vlogo in vpliv lutk na otroka v predšolskem obdobju. Lutka je namreč še kako pomembna; za predšolskega otroka je zabavna in zanimiva, hkrati pa izjemno izobraževalno, socialno in terapevtsko sredstvo v obdobju največjega razvoja. V naslednjih poglavjih smo pisali o pripravi na lutkovno predstavo, dotaknili pa smo se še ostalih podpoglavij, ki se povezujejo s pripravo oziroma organizacijo in izvedbo lutkovne predstave, to so izdelava lutk in scene, izbira besedila in glasbe ter uporaba motivacije oziroma spodbud. V praktičnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli pri vzgojiteljih drugega starostnega obdobja izvedeti, koliko oziroma, ali se odločajo za organizacijo in izvedbo lutkovnih predstav z otroki, iskali pa smo tudi odgovore na splošna vprašanja v zvezi z uporabo lutke v vrtcu. Namen praktičnega dela je bil dobiti odgovore na zastavljena vprašanja, hkrati pa smo želeli, žal vse prepogosto spregledano vejo umetnosti, spet približati vzgojiteljem, ki so sodelovali v raziskavi. Lutka je namreč tista neživa stvar, ki v naših rokah čudežno oživi in otroka popelje v svet domišljije, hkrati pa se lutka oziroma lutkovne predstave z otroki povezujejo tudi z drugimi področji kurikuluma, to je z glasbeno in likovno umetnostjo, gibanjem, družbo ter jezikom.
Ključne besede: lutka, lutkovna predstava, predšolska vzgoja, vrtec, otrok.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 2110; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Učitelji v osnovnih šolah si prizadevajo k vse večji aktivnosti učencev v vzgojno- izobraževalnem procesu. To jim omogočajo sodobnejši pristopi k poučevanju, kjer so večji del aktivni učenci, učitelj pa jih na poti do cilja le usmerja. Poudarek je na učenčevem predznanju, na njegovih dosedanjih izkušnjah, na katerih gradi in prihaja do novih spoznanj. Znanje, ki ga učenec pridobi preko lastne aktivnosti, je tako bolj razumljivo, učinkovito in trajnejše. K večji kvaliteti pouka lahko pripomore tudi vsestranska uporaba lutke, saj jo je mogoče vključiti v vse faze učnega procesa. Z njeno uporabo pa je tesno povezana simbolna igra, ki je najbolj tipična igra otrok v predoperativnem obdobju in v kateri se prepletajo kognitivni, sociokognitivni, socialni, jezikovni in kulturološki pogledi na otrokov razvoj. V diplomski nalogi opisujem primer projektnega dela pri književni vzgoji- LUTKOVNO PREDSTAVO, v kateri so otroci glavni načrtovalci in izvajalci projekta, vse od začetne pa do končne faze procesa. Učitelju/vzgojitelju kot dobremu opazovalcu in poslušalcu, lahko tak projekt služi tudi kot metoda za preverjanje kvalitete recepcije literarnega besedila. Tako lahko na koncu ugotovi, ali je otrokovo/učenčevo aktivno vključevanje v proces doseglo svoj namen oz. kaj lahko spremeni ali izboljša, da bo otrokovo/učenčevo novo znanje še učinkovitejše in trajnejše.
Ključne besede: lutka, simbolna igra, književna vzgoja, projektno delo, lutkovna predstava
Objavljeno v DKUM: 23.05.2012; Ogledov: 2575; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Otrokov vsakdan z lutko v vrtcu obravnava vlogo in pomen lutke za otroka, igre z lutko, prisotnost lutke v skupini, lutko »soustvarjalko« v vzgoji predšolskega otroka, pri socializaciji, govoru in oblikovanju osebnosti otroka. V teoretičnem delu smo predstavili tudi zgodovino slovenskega lutkarstva, vrste lutk, ki so nam znane, in sceno, ki je prisotna v lutkovnem gledališču. Empirični del zajema raziskavo, s katero smo želeli raziskati, kakšno mnenje imajo vzgojiteljice o pomenu in vlogi uporabe lutk v vrtcu, kaj lahko z lutko dosežemo na posameznih področjih in pomen lutke pri različnih dejavnostih. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo prišli do ugotovitev, da je lutka v vrtcih zastopana v veliki meri, ne samo v skupinah, kjer so otroci drugega starostnega obdobja, ampak tudi v skupinah prvega starostnega obdobja. Podatki so pokazali, da vzgojiteljice dajejo velik poudarek na vključevanje lutke v vsakodnevne aktivnosti, in kar je najpomembnejše, da je lutka med otroci priljubljena.
Ključne besede: Lutka, otrok, vzgoja, otroška igra, lutkovna aktivnost, lutkovni kotiček.
Objavljeno v DKUM: 02.03.2011; Ogledov: 7114; Prenosov: 1125
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu diplomske naloge opredeljene vsebine o otroški, gledališki igri z njeno usmeritvijo na lutkovno in dramsko igro ter njeni vpetosti v ostala vzgojno-izobraževalna področja po Kurikulu za vrtce. Ta del kot celota nudi vpogled tako v neusmerjeno, spontano otroško igro kot tudi nekoliko kompleksnejšo otroško igro gledališča, ki zastopa področje gledališke umetnosti in se uresničuje s sodelovalno naravnanostjo vseh otrok ob ustreznem pedagoškem vodenju. S praktičnim delom sem želela otroke z določeno umetniško zaposlitvijo pripeljati do spoznavanja posameznih umetniških elementov, njihovega logičnega povezovanja v otroški miselni koncept in do igre gledališča. Šlo je za pridobivanje popolnoma vzgojne izkušnje vsakega otroka pri igranju in doživljanju zgodbe, ki je bila »rdeča nit« našega projektnega dela. V tem delu sem nazorno predstavila načrtovanje, ki obsega deset priprav, pa tudi izvedbo projektne naloge, ki je razvidna z opisi evalvacij ob koncu omenjenih priprav in z dodanim slikovnim gradivom. Projektno nalogo sem izpeljala v dveh oddelkih, in sicer 2- do 5-letnih otrok Vrtca Trebnje. Celotna projektna naloga je izvirala iz literarne predloge Mali medo. V eni skupini je bila uresničena z dramsko igro, v drugi skupini pa z lutkovno igro; časovno je obsegala obdobje dveh tednov. Namen celovitosti projektne naloge je bil dosežen. Otroci so lahkotno »vsrkali« vsebino zgodbe, ki je bila predstavljena z uporabo lutk, te pa so absolutno požele veliko zanimanja. V postopku nastajanja gledališča in njegovem igranju so se sproščeno praktično udejstvovali, pri tem pa na igriv način odkrivali svoje sposobnosti ter razvijali sebe, svojo izraznost in vsebine poglobljeno doživljali.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, otroška igra, gledališka umetnost, lutkovna igra, dramska igra, lutka, projekt, medpodročne povezave
Objavljeno v DKUM: 17.05.2010; Ogledov: 9175; Prenosov: 1613
Celotno besedilo (1,62 MB)