| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalizacija tekstilij z izoliranimi gradniki jajčnih lupin in izdelava nanovlaken iz le - teh : magistrsko delo
Rosvita Pliberšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Glavna tema magistrske naloge je izolacija gradnikov jajčnih lupin kokoši in prepelice ter obdelava sintetičnih (poliester, PES) ter naravnih (bombaž) tekstilij z le-tem. Izbira teme je temeljila na pogledu na jajčne lupine kot odpadek in hkrati kot uporabno surovino, ki lahko izboljša lastnosti drugih surovin oz. materialov, pri tem pa lahko ustvarimo napredek na področju ognjevarnih, medicinskih ter UV-zaščitnih oblačil. V nalogi smo preverjali izbrane funkcionalne lastnosti vodne raztopine jajčnih lupin, kot so: velikosti delcev in zeta potencial, pH vrednost, motnost, površinska napetost, stični kot, električna prevodnost in antioksidativnost; ter analizirali učinkovitost obdelave poliestrnih (PES) in bombažnih tkanin s pridobljenimi raztopinami, pri čemer smo uporabili napredne preparativne (hidrotermična razgradnja- hidroliza) in analitske metode (merjenje pH, spektroskopija). Ugotovili smo, da je vzorec v obliki vodne raztopine pokazal dobre lastnosti na področju površinske lastnosti, prav tako je pokazalo dobre rezultate pri meritvah zeta potenciala ter pri merjenju električne prevodnosti. Pri obdelanih PES in bombažnih vzorcih s to raztopino jajčnih lupin, pa lahko poudarim, da so bili vidni rezultati na področju ognjevarnosti, protimikrobnosti in UZF. Rezultati sicer niso bili izraziti, ampak bili opazni in so mejili v dobro smer.
Ključne besede: jajčne lupine, hidroliza, funkcionalizacija, izolirani gradniki, PES in bombažne tekstilije, ognjevarnost, medicinske tekstilije, UV zaščita
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

2.
Separacija in karakterizacija vrednih spojin iz zunanje arašidove (Arachis hypogaea L.) lupine z vodo pri podkritičnih pogojih : magistrsko delo
Maja Gračner, 2023, magistrsko delo

Opis: Arašid (Arachis hypogaea L.) je strok ali stročnica iz družine Leguminosae. V svetovnem merilu se arašidi pridelujejo predvsem zaradi olja iz semen, so pa tudi pomemben vir beljakovinske hrane v državah v razvoju in v razvitih državah. Lupine arašidov so bogat in poceni stranski proizvodi predelave arašidov. Vsako leto pridelamo kar 5 milijonov ton lupin arašidov. Funkcionalne sestavine v lupinah arašidov so še vedno premalo izkoriščene, zato je gospodarsko zelo pomembno, da se podrobneje razišče lastnosti in možnosti uporabe lupin arašidov. Glavni namen magistrske naloge je bil načrtovanje in optimiziranje postopka izolacije vrednih spojin iz arašidovih olupkov z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Za separacijo vrednih spojin smo uporabili okolju prijazno ekstrakcijo s podkritično vodo. Načrt optimizacije na osnovi odzivnih površin nam je omogočil določitev optimalnih pogojev (temperature, časa ekstrakcije in razmerja topilo/material) za maksimiranje izkoristka ekstrakcije in vsebnosti furfuralov v ekstraktih. Pridobljene ekstrakte smo preučevali s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) ter UV-Vis spektrofotometrije. Določevali smo celokupne ogljikove hidrate, totalne fenole, antioksidativno aktivnost, vsebnost sladkorjev (glukoze in fruktoze) ter derivate sladkorjev (levulinsko kislino, 5-HMF in furfural) Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so optimalni pogoji ekstrakcije za maksimiranje izkoristka in deleža furfurala izoliranega iz arašidovih lupin pri temperaturi 200 °C, času ekstrakcije 45 min in razmerju topilo/material 21 mL/g. Pri teh pogojih je teoretični izkoristek ekstrakcije znašal 30,43 %, eksperimentalni pa 31,36 %. Teoretična učinkovitost izolacije furfurala je bila 33,22 mg/g lupin, eksperimentalno dobljena pa 34,68 mg/g lupin. Pri teh pogojih so pridobljeni ekstrakti pokazali tudi bogat profil biološko aktivnih spojin, vključno s fenolnimi spojinami ter antioksidanti.
Ključne besede: zunanje lupine arašidov, podkritična ekstrakcija, Box-Behnken, metoda odzivnih površin, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 28.11.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

3.
Separacija vrednih spojin iz lupin pistacije s podkritično vodo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nina Travnikar, 2022, diplomsko delo

Opis: Dandanes je vse večji interes po iskanju najboljšega načina, kako bi lahko odpadno biomaso pretvorili v vredne komponente in energijo ter tako prispevali k ohranjanju okolja. Veliko odpadne biomase najdemo v odpadkih in ostankih živilske industrije, ki so velikokrat samo zavrženi, čeprav bi lahko z uporabo določenih ekstrakcij iz njih separirali vredne spojine, ki bi jih nato koristno uporabili v zdravstveni in farmacevtski industriji. Primer tako odvrženih surovin so lupine pistacije. Pri plodu pistacije je užitna samo sredica, zunanja lupina, ki predstavlja velik delež pistacije, pa je smatrana kot odpadek in se zavrže. V okviru diplomskega dela smo izvajali ekstrakcije lupin pistacije z uporabo podkritične vode pri temperaturi od 150 °C do 250 °C in reakcijskem času od 15 min do 60 min ter rezultate primerjali s konvencionalnimi ekstrakcijami, kjer smo uporabili organski topili aceton in etanol. Preučevali smo vpliv različnih procesnih parametrov (reakcijski čas in temperaturo) na izkoristek ekstrakcije in njihov vpliv na sestavo produktov v ekstraktih. Maksimalni izkoristek ekstrakcije smo ugotovili pri temperaturi 200 °C in reakcijskem času 15 min. Z daljšanjem reakcijskega časa pa je izkoristek pričel upadati v vseh primerih ekstrakcije. V nadaljevanju smo v ekstraktih z UV-Vis spektrofotometričnimi metodami določili vsebnost totalnih fenolov, flavonoidov, ogljikovih hidratov in antioksidativno aktivnost. Maksimalne vsebnosti totalnih flavonoidov (10,18 mg QU/g ekstrakta pri 200 °C in 60 min) in totalnih ogljikovih hidratov (554,52 mg TOH/g materiala pri 60 min in 200 °C) ter maksimalno antioksidativno aktivnost (90,01 % pri 250 °C in pri 60 min) smo določili v primeru, ko smo ekstrakte pridobili s pomočjo podkritične vode, med tem ko smo maksimalne vsebnosti totalnih fenolov (86,17 mg GA/g ekstrakta) določili v primeru konvencionalne ekstrakcije z etanolom. S HPLC metodo smo določili, da je bilo v ekstraktih pridobljenih s podkritično vodo prisotnih največ furfuralov. Rezultati so pokazali, da je podkritična voda bolj primerno topilo za separacijo vrednih spojin iz lupin pistacije kot pa organska topila.
Ključne besede: lupine pistacije, podkritična voda, organska topila, ekstrakcija, vredne spojine
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 493; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

4.
Separacija vrednih spojin iz orehovih lupin s pod-kritično vodo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Klemen Gradišnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Dandanes so prizadevanja po ohranjanju okolja, recikliranju, večji učinkovitosti procesov, uporabi čistih in obnovljivih virov vse bolj popularna in zaželjena. Primer procesa, ki je okolju prijazen, je ekstrakcija s pod-kritično vodo, saj je voda netoksično topilo. S tem procesom lahko odpadno in neuporabljeno biomaso različnih virov (oreščki, sadje, zelenjava, zelišča, ipd.) uporabimo za pridobivanje raznih vrednih spojin. Veliko oreščkov, kot je navadni oreh (Juglans regia L.), se prideluje po vsem svetu za pridobivanje užitnega jedra. Pri procesu pridobivanja orehovih jeder se mnogo lupin, ki niso užitne, zavrže, saj splošno veljajo za neuporaben stranski produkt. Vendar pa je znano, da orehova lupina vsebuje veliko (potencialno) koristnih spojin, ki se jih žal zavrže z lupinami vred. V okviru diplomske naloge smo izvedli ekstrakcijo orehovih lupin s pomočjo pod-kritične vode pri temperaturah od 200 do 300 °C in reakcijskih časih od 15 do 75 min. Zanimalo nas je kako različni reakcijski pogoji (čas, temperatura) vplivajo na izkoristek ekstrakcije ter katere spojine in v kakšnih količinah se z ekstrakcijo lahko separirajo iz orehovih lupin. S spektrofotometrično metodo smo preučili vsebnost totalnih fenolov in celokupnih flavonoidov v ekstraktih. Z radikalsko metodo DPPH smo v nastalih ekstraktih določili antioksidativno aktivnost, med tem ko smo s pomočjo HPLC metode v vzorcih določili količino nastalih furfuralov. Pri 200 °C in 60 min smo določili maksimalni izkoristek ekstrakcije in je znašal 31,61 %. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov smo ugotovili pri 15 min in 300 °C in je bila 342,39 mg GA/g ekstrakta, med tem ko pa smo pri 15 min ter 200 °C dosegli maksimalno vsebnost celokupnih flavonoidov (8,88 mg QU/g ekstrakta). Antioksidativna aktivnost v ekstraktih iz orehovih lupin je bila v območju med 9,73 % in 72,15 %. S HPLC analizo smo ugotovili, da je v ekstraktih furfural najbolj zastopana komponenta. Tekom eksperimentalnega dela smo ugotovili, da je uporaba pod-kritične vode primerna metoda za separacijo vrednih komponent iz orehovih lupin.
Ključne besede: orehove lupine, pod-kritična voda, biomasa, separacija, ekstrakcija, vredne spojine
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 833; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

5.
Konstrukcija vgnezdenih izbočenih lupin
Luka Markuš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučimo različne algoritme za konstrukcijo izbočenih lupin. Najprej opravimo pregled algoritmov za konstrukcijo izbočenih lupin, nato pa se osredotočimo na algoritme za konstrukcijo vgnezdenih izbočenih lupin. V praktičnem delu smo za primerjavo implementirali tri različne algoritme, med njimi tudi optimalni algoritem za iskanje vgnezdenih izbočenih lupin.
Ključne besede: izbočene lupine, računalniška geometrija, algoritmi
Objavljeno v DKUM: 26.05.2017; Ogledov: 1265; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

6.
ZIDANE LUPINASTE KONSTRUKCIJE V ZGODOVINSKIH STAVBAH
Tadej Lorenci, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zidane lupinaste konstrukcije v zgodovinskih stavbah. Na začetku opišemo zgodovinski razvoj ter tipe zidanih lupin, ki se pojavljajo. Z razvojem različnih lupin se pojavijo tudi različne tehnologije gradnje in materiali. V nadaljevanju prikažemo metode preračuna notranjih statičnih količin za različne tipe lupin ter značilne poškodbe oziroma razpoke posameznih tipov lupin. Zaradi negativnih vplivov razpok na nosilnost konstrukcije opišemo možne sanacijske in utrditvene ukrepe zidanih lupinastih konstrukcij. Z računalniškim programom SAP2000 izvedemo računsko analizo dejanske lupine. Za obravnavano lupino predlagamo utrditvene ukrepe.
Ključne besede: zidane lupinaste konstrukcije, gradnja zidanih lupin, statična analiza lupine, razpoke v lupinastih konstrukcijah, utrditev lupinastih konstrukcij
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1710; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (9,01 MB)

7.
8.
Topološki defekti v nematičnih lupinah
Luka Mesarec, 2013, magistrsko delo

Opis: Tekoči kristali omogočajo številne vizualizacije geometrijskih zakonitosti. V magistrski nalogi bomo s pomočjo dvodimenzionalnega Landau-de Gennes tenzorskega formalizma proučevali topološke defekte v nematičnih lupinah. Slednje predstavljajo tanko plast nematičnih tekočih kristalov, nanesenih na površino koloidnih delcev. Zapisali bomo funkcional proste energije in za poseben primer osno-simetričnih lupin izpeljali Euler-Lagrangeovi enačbi, ki jih bomo reševali numerično. Raziskali bomo, kako različni seti elastičnih konstant vplivajo na konfiguracije topoloških defektov pri različnih elipsoidih. Poudarek bo na vplivu tako imenovanega Napolijevega polja.
Ključne besede: mehka snov, tekoči kristali, topološki defekti, nematične lupine, koloidni delci, Napolijevo polje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 3084; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (6,70 MB)

9.
Vgnezdene izbočene lupine kot značilnice za zaznavo dvojnikov digitalnih slik in video posnetkov
Smiljan Šinjur, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko iskanja podobnih slik in video posnetkov. Iz slike tvorimo geometrijsko značilnico: vgnezdeno izbočeno lupino, ki jo nato pretvorimo še v vektorsko značilnico. V disertaciji opišemo dva postopka za tvorbo značilnice slike. V prvem tvorimo vgnezdene izbočene lupine iz binarne slike. V drugem pa iz sivin slike tvorimo zaporedje binarnih slik. Vgnezdene izbočene lupine tvorimo na vseh binarnih slikah iz zaporedja. Vse točke iz slike se nahajajo na rastrski mreži. Za te točke smo razvili postopek tvorbe vgnezdenih izbočenih lupin, ki je linearne časovne zahtevnosti, odvisen le od števila pikslov na sliki. Za vektorske značilnice smo razvili nov postopek določanja razdalje oziroma podobnosti. Razdaljo imenujemo razdalja relacij sosedstva. Iz vektorske značilnice izračunamo štiri koeficiente, ki opisujejo monotonost funkcije. Razdalja relacij sosedstva je funkcija razlik in vsote štirih koeficientov značilnice. V disertaciji opišemo tudi razširitev značilnice na zaporedje binarnih slik in razdalje relacij sosedstva za problem iskanja dvojnikov video posnetkov. S preizkusom učinkovitosti na slikah smo ocenili kvaliteto razvitih algoritmov. Pri učinkovitosti zaznave dvojnikov se najbolje izkaže značilnica zaporednih binarnih slik v kombinaciji s korelacijskim koeficientom. Obratno, najboljše časovne rezultate dosega algoritem tvorbe značilnice iz binarne slike, vendar algoritem tvorbe značilnice iz zaporednih binarnih slik ne zaostaja mnogo. Tako pravilnostna kot časovna učinkovitost sta zelo dobri tudi pri razvitem postopku iskanja dvojnikov video posnetkov.
Ključne besede: digitalna obdelava slik, digitalna obdelava video posnetkov, zaznava dvojnikov, mera podobnosti, računalniška geometrija, vgnezdene izbočene lupine, tvorba značilnice, podobnost značilnic
Objavljeno v DKUM: 22.09.2011; Ogledov: 2546; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
VARIABILNOST DEBELINE SEMENSKE LUPINE PRI NAVADNI BUČI
Mateja Štabuc, 2009, diplomsko delo

Opis: Oljne buče pripadajo vrsti Cucurbita pepo. Gojijo se predvsem zaradi semen iz katerih se pridobiva bučno olje. Za prehrano ljudi in živali so uporabni so tudi drugi deli rastline (nedozorelih in dozorelih plodov, vršički stebel in cvetovi). Semena modernih sort oljnih buč so brez lignificirane semenske lupine in takšnim sortam pravimo golice. Poleg nelignificirane semenske lupine se pri navadnih bučah pojavljajo še različne oblike delne lignifikacije in povsem lignificirana semenska lupina. Namen diplomske naloge je bil analizirati variabilnost stopnje lignifikacije. Rastlinski material, ki smo ga uporabili je obsegal različne genotipe jedilnih buč, okrasne tipe navadne buče, materiale, nastale pri žlahtnjenju oljnih genotipov, sorto ´Slovenska golica´, sorto ´Gleisdorfer Ölkürbis´ in nekatere medvrstne križance, v katere sta bili vključeni, poleg navadne buče, tudi Cucurbita argyrosperma in C. moschata. Za določitev stopnje lignificiranosti smo uporabili dva pristopa: (1) na osnovi prosojnosti semenske lupine in (2) na osnovi časa potrebnega za navlažitev semena. Raziskava je pokazala, da je na osnovi prvega pristopa možno razlikovati 22 razredov, na osnovi drugega pa 18 razredov. Rezultati raziskave predstavljajo koristno informacijo za delo na žlahtnjenju oljnih buč. Z delno lignificirano semensko lupino bi bilo možno povečati odpornost na škodljivce in bolezni ter neugodne razmere v tleh v času setve.
Ključne besede: Oljne buče, Cucurbita pepo, golo seme, zgradba semenske lupine, stopnja lignifikacije semenske lupine
Objavljeno v DKUM: 06.11.2009; Ogledov: 3481; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

Iskanje izvedeno v 2.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici