Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri industrijskih procesih pridobivanja kakava nastaja 80 % odpadnih snovi, kar predstavlja za okolje precejšnjo obremenitev. Zato so se strokovnjaki v zadnjem času začeli ukvarjati s tem odpadnim materialom in v njem iskati uporabne komponente, ki bi se jih dalo ekstrahirati, da bi tako zmanjšali obseg odpadnega materiala. Namen diplomskega dela je bil z različnimi ekstrakcijskimi metodami separirati komponente iz lupin semen kakavovca. Izvedli smo klasično ekstrakcijo z različnimi topili, ekstrakcijo s superkritičnim CO2 in ekstrakcijo s subkritično vodo (SWE). Maksimalen delež ekstrakta smo dobili s SWE pri 170 °C (ostanek po CO2 ekstrakciji 60 °C in 300 bar), in sicer 57,16 %. Z metodo HPLC smo identificirali in kvantificirali aktivne komponente (totalni fenoli – maksimalna vsebnost 138,21 mg/g, totalni proantocianidini – maksimalna vsebnost 6,46 mg/g), sladkorje in njihove derivate, okarakterizirali antioksidativnost ekstraktov. Sladkorji, ki smo jih zaznali, so bili manoza, glukoza, ksiloza, arabinoza, ramoza, fukoza in njihovi degradirani produkti:5-HVL, furfural, levulinska, mlečna in mravljična kislina. Antioksidativna aktivnost vseh vzorcev je bila visoka, nad 50 %. Ekstrakt pridobljen s subkritično vodo iz začetnega materiala, je imel antioksidativnost kar 84,27 %. S subkritično vodo smo pridobili različne koncentracije komponent teobromina, kofeina, teofilina, epikatehina, katehina. Največ je bilo zaznanega teobromina (5,43 %) in epikatehina (1,36%). Z metodo GC smo določevali vsebnost maščobnih kislin, kot so palmitinska, palmitoleinska, stearinska, oleinska in linolna kislina. Ekstrakti so vsebovali največ oleinske in palmitinske kisline.
Ključne besede: lupina kakavovca, superkritična ekstrakcija s CO2, subkritična ekstrakcija z vodo, aktivne komponente, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1627; Prenosov: 185
Celotno besedilo (3,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...