Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Ključne besede: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1361; Prenosov: 100
Celotno besedilo (3,38 MB)

Opis: Od aprila do septembra 2014 smo na kmetijskem zemljišču ŽIPO Lenart d.o.o. izvajali poljski poskus kjer smo ugotavljali katera izmed sort lucerne (Medicago sativa L.) 'Soča', 'Krima' ali 'NS Mediana' bi bile najprimernejše za pridelovanje krme na obvodnih območjih. Ugotoviti smo želeli ali ima inokulacija semena vpliva na ritem rasti lucerne in njen pridelek zelene mase (ZM) in suhe snovi (SS). Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati poskusa so pokazali signifikantene razlike v številu vzniklih semen med sortami. Najbolje so kalila semena sorte 'Krima' (inokulirano seme), najslabši je bil vznik pri sorti 'Soča'. Ne moremo pa trditi, da bo inokulirano seme lucerne kalilo prej, ter da bo število vzniklih rastlin zato večje. Med sortami so statistično značilne tudi razlike v pridelku ZM in SS. Največ ZM sorto 'Soča' (39060 kg ZM ha-1), najmanj pa s sorto 'NS Mediana' (32050 kg ZM ha-1). Suhe snovi smo največ pridelali s sorto 'Soča' (6990 kg SS ha-1) in najmanj s sorto 'Krima' (inokulirano seme) (5680 kg SS ha-1).
Ključne besede: lucerna, inokulacija semena, pridelek, obvodna območja
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 2995; Prenosov: 147
Celotno besedilo (532,07 KB)

Opis: V poljskem mikroposkusu v Spodnjem Gaberniku (n. v. 258 m, 46º15'54.94'' N in 15º34'6.05'' E) smo v četrtem letu rasti lucerne (Medicago sativa L.) sorte 'Soča', ugotavljali vpliv časa zadnje jesenske košnje na rast lucerne prve košnje v naslednjem letu. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štirih ponovitvah. Posamezno obravnavanje (1) 24. 9. 2014, (2) 1. 10. 2014, (3) 8. 10. 2014, (4) 15. 10. 2014 in (5) 22. 10. 2014) so predstavljali tedenski zamiki zadnje jesenske košnje. Statistično značilno najvišje pridelke suhe snovi zadnje košnje jeseni 2014 smo dosegli v najkasnejših obravnavanjih košenj (4 in 5). Prav tako v prvi košnji v letu 2015 ugotavljamo trend višjih pridelkov suhe snovi pri kasneje košenih obravnavanjih jeseni 2014, pri čemer nismo zaznali statistično značilnih razlik. Pri merjenju višine posameznih rastlin pred prvo košnjo spomladi 2015 je bil opazen statistično značilen trend višjih rastlin z opravljeno poznejšo zadnjo košnjo v letu 2014. Rezultati poskusa kažejo, da ima rok zadnje košnje jeseni velik vpliv na rast lucerne v prvi košnji naslednjega leta.
Ključne besede: lucerna, prezimitev, košnja, pridelek
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2595; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo določili optimalno topilo, s katerim dobimo največji izkoristek ekstrakcije antioksidativnih komponent iz biološkega materiala. Za pridobivanje ekstraktov iz lucerne smo uporabili konvencionalno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu in ekstrakcijo s superkritičnim fluidom (CO2) na pilotni napravi (UHDE). Kot topilo pri konvencionalnih ekstrakcijah smo uporabili 100 % heksan, mešanice aceton:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V) ter mešanice etanol:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V). S spektrofotometričnimi metodami smo v ekstraktih določali antioksidativno aktivnost, vsebnost skupnih fenolov in vsebnost proantocianidinov. Antioksidativno aktivnost smo podali kot % inhibicije, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Kot najučinkovitejšo topilo s katerim pridobljen ekstrakt daje najvišjo antioksidativno aktivnost se je izkazal 100 % etanol. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov in proantocianidinov smo podali na gram ekstrakta kot tudi na gram materiala. Lucerna vsebuje zraven antioksidativnih komponent tudi vitamin D. Ker je vitamin D maščobo-topna komponenta, smo kot topilo za ekstrakcijo uporabili heksan in superkritični fluid (CO2). Vitamin D se nahaja v naravi v zelo nizkih koncentracijah, zato smo morali uporabiti primerne analizne metode s katerimi lahko detektiramo komponente tudi v ng. Analizo vitamina D smo zato opravili z LC-MS (MS) analizno tehniko. Rezultati analiz so pokazali prisotnost vitamina D2, katerega vsebnost je najvišja v ekstraktu pridobljenem s 100 % acetonom in znaša 39,22 ng/ g materiala. Za detektiranje vitamina D je bila potrebna saponifikacija, saj analize ekstraktov brez opravljene saponifikacije dajejo slabe razultate zaradi oteženega detektiranja v tako nizkih koncentracijah.
Ključne besede: lucerna, ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, proantocianidini, vitamin D
Objavljeno v DKUM: 22.09.2014; Ogledov: 2493; Prenosov: 230
Celotno besedilo (7,14 MB)

Opis: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Ključne besede: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2541; Prenosov: 218
Celotno besedilo (3,47 MB)