1. Spodbujanje samostojnega raziskovanja otrok z raziskovalno škatlo Ptice : diplomsko deloEva Smiljan, 2021, diplomsko delo Opis: Samostojnost je lastnost, ki otroku v življenju doprinese mnoge prednosti, in sposobnost, ki bi jo pri otrocih morali pogosteje razvijati. Ena izmed najbolj učinkovitih poti do razvijanja samostojnosti je uporaba raziskovalnih škatel, katerih primarna oblika reševanja nalog je individualno delo. Namen diplomskega dela je bil seznaniti otroke z raziskovalno škatlo Ptice in s samostojnim delom ter ugotoviti, kako se otroci prvič lotijo nalog raziskovalne škatle, ki so podane s konkretnim materialom za raziskovanje in s pomočjo slikovnih delovnih kartic ob prvem stiku. Z raziskovalno škatlo je individualno rokovalo 20 otrok, starih 5 in 6 let. Od tega je bilo 10 otrok deklic in 10 otrok dečkov. Rezultati so pokazali, da so bili otroci pri reševanju nalog uspešni v 85 % in samostojni v 57 %, zato lahko ugotovimo, da je bila raziskovalna škatla Ptice primerna za otroke v tem starostnem obdobju. Kot pričakovano so se pojavile težave pri reševanju delovne kartice z določevalnim ključem, ki sodi med zahtevnejše naravoslovne postopke. Gre za edino kartico, kjer je neuspešnost reševanja za 10 % presegla uspešnost. Otroci obeh spolov so bili med reševanjem nalog motivirani in zainteresirani za naravoslovne vsebine raziskovalne škatle.
Ključne besede: raziskovalna škatla, samostojno delo, predšolski otrok, naravoslovje, ptice
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1077; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (3,85 MB) |
2. Problematika nezakonitega lova ptic v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTina Jurišević, 2021, diplomsko delo Opis: Ptice so del ekosistema, del narave in sveta, ki si ga vsi skupaj delimo. Rojstvo in smrt je nekaj naravnega, vendar je tudi dejanje, s katerim si človekovo bitje polni svoj ego na tak način, da se znaša nad nebogljenimi in nič krivimi bitji, jih ubija, muči, zapira in izkorišča. Takšna dejanja seveda niso sprejemljiva in jih nekateri nebomo nikoli razumeli ali si pred njimi celo zatiskali oči. Za vsako živo bitje je potrebno poskrbeti in se boriti za njihove pravice, saj same tega ne morejo storiti. Ljudje to počno iz številnih razlogov. Svojo korist iščejo v vsaki situaciji, kako bi lahko zaslužil in izboljšal svoj socialni status. Zaradi takšnih primerov je svet vsakodnevno bolj osiromašen in revnejši in se bojim, da nekega dne to stanje nebo več popravljivo. Nove generacije ne bodo vedele več, kaj je bila narava, saj bodo poznale le tisto, kar vidijo, torej uničen ekosistem.
V diplomskem delu smo želeli predstaviti dejavnost, to je nezakoniti lov na ptice, ki pripomore k širjenju divjih lovcev, organiziranih združb ter seveda k uničevanju narave. Da bi to dejavnost omejili, je potrebna bistvena sprememba na področju ekološke kriminologije in pri razmišljanju javnosti. Med branjem diplomskega dela boste ugotovili, da se na pravno oz. kazensko plat ne naslanjam kaj dosti. V Sloveniji je proti živalim in njihovim pravicam namenjeno le nekaj pravnih podlag, vendar te ne segajo do te točke, da bi bili lahko z njimi zadovoljni/ zadoščeni. Po drugi strani pa smo lahko ponosni na organizacije in društva ter prostovoljce, ki poskušajo vsakodnevno problematiko nezakonitega lova in neprimernega ravnanja zoper ptic omiliti oz. zmanjšati. Največja organizacija v Sloveniji, ki se posveča pticam in njihovemu okolju, je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic - DOPPS. Svoje delo namenja popisovanju in spremljanju števila osebkov ptic v naravi, ukvarja se s problematiko nezakonitega lova na ptice ter poskuša svoje delo predstaviti javnost. Letna poročila so pričeli s pisanjem leta 2018 in jih še vedno pišejo, v njih pa podajo letno statistiko na področju lova na ptice, do katerih podatkov so prišli s prijavami družbe. Statistične podatke o vrstah lova smo vključili v diplomsko delo in ugotovili, da se število nezakonitega lova na ptice z leti povečuje.
Ključne besede: diplomske naloge, nezakonit lov, zaščita ptic, lov na ptice, ogrožene ptičje vrste
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 762; Prenosov: 75
Celotno besedilo (7,33 MB) |
3. Učenje izven učilnice - pedagoški eksperiment, ptice ob Cerkniškem jezeruNeža Baraga, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Vsi trije deli so zaključene celote, vendar se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo.
Teoretični del sestavljajo trije sklopi: pedagoški sklop (predstavljeno je učenje izven učilnice, izkustveno učenje in učni predmet spoznavanje okolja s stališča učenja izven učilnice in izkustvenega učenja ter stališča življenjskih prostorov), psihološki sklop (predstavljene so psihofizične lastnosti šestletnikov) in geografski sklop (opisana sta Cerknica in Cerkniško jezero).
V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki dokazuje, da je znanje učencev po pouku izven učilnice višje kot pri tradicionalnem pouku v učilnici.
V praktičnem delu sta priloženi učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za dve učni uri spoznavanja okolja na enako temo – za pouk izven učilnice in za tradicionalni pouk.
Ključne besede: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, prvi razred, ptice.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1567; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. Novejši podatki o vsebnosti semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi za prostoživeče ptice v SlovenijiBreda Jakovac-Strajn, Kristina Jelka Pozvek, Tanja Prosenik, Mario Lešnik, Igor Ujčič Vrhovnik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Vdihavanje peloda vrst iz rodu Ambrosia lahko povzroči preobčutljivostne reakcije. Krma za prostoživeče ptice je eden od dejavnikov, ki pripomorejo k širjenju omenjenih rastlin. Leta 2010 so zato k Direktivi o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2002/32/ES) dodali aneks, da lahko krma za živali, ki vsebuje nezmleta žita, vsebuje do 50 mg semen vrst iz rodu Ambrosia v kilogramu krme (UL L 290/54). Podatkov o vsebnosti semen te rastline v krmi je zelo malo, zato smo z mikroskopsko metodo preiskali 40 vzorcev krme za prostoživeče ptice. Semena ambrozije je vsebovalo 20 vzorcev oziroma 50 %. Ugotovljeno število semen v kilogramu posameznega vzorca je bilo od 2 do 146 (10 mg do 774 mg). V skladu s predpisi smo vsebnosti preračunali relativno na vzorec z 12 % vlage in ugotovili, da je dovoljeno mejo presegalo 5 vzorcev (12,5 %).
Ključne besede: Ambrosia, semena, krma, analize, mikroskopija, ptice
Objavljeno v DKUM: 13.07.2017; Ogledov: 1350; Prenosov: 205
Celotno besedilo (182,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Izbira habitata pri izbranih vrstah vodnih ptičev na Račkih ribnikihUrška Martinc, 2015, diplomsko delo Opis: V letu 2011 smo v obdobju od 26. 6. 2011 do 14. 8. 2011 opravljali popise izbranih vrst vodnih ptic na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg (SV Slovenija) na Velikem ribniku, Gajiču, Malem ribniku ter na treh stranskih bazenih. Popis smo opravljali z namenom, da ugotovimo izbiro habitatov izbranih vrst vodnih ptic, številčnost vrst ter število gnezd v času opazovanja.
Popisovali smo 9 vrst vodnih ptičev in sicer: labod grbec Cygnus olor, mlakarica Anas platyrhynchos, sivka Aythya ferina, kostanjevka Aytya nyroca, čopasta črnica Aythya fuligula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, čopasti ponirek Podiceps cristatus, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus ter liska Fulica atra.
Območje raziskave smo razdelili na pet habitatov: rogoz, plavajoče rastline, mešano (plavajoče rastline in rogoz), odprto ter obrežje. Popis smo izvedli šestnajstkrat. Popisovali smo ob različnih delih dneva. Dan smo razdelili na štiri dele. V času od 8.00 do 11.00 (zjutraj) smo popis izvedli dvakrat, od 11.00 do 14.00 (opoldan) šestkrat, od 14.00 do 17.00 (popoldan) petkrat ter od 17.00 do 20.00 (zvečer) trikrat. Ribnike in bazene smo opazovali s kopnega, s ceste, ki poteka med ribniki ter z opazovalnice, ki se nahaja na južni strani ribnika Gajič. Bazene smo pregledali v celoti.
Najštevilčnejša vrsta je bila liska, najmanj smo prešteli osebkov laboda grbca. Vse osebke smo opazili v habitatu plavajoče rastline in odprto. Največ osebkov smo popisali v habitatu odprto, najmanj pa v habitatu rogoz. Opazili smo 6 gnezd, štiri so pripadala čopastemu ponirku.
Ključne besede: Rački ribnik, izbira habitata, vodne ptice, številčnost vrst
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1780; Prenosov: 103
Celotno besedilo (3,19 MB) |
6. |
7. |
8. Merjenje geografske razširjenosti ptic : primerjava empiričnih podatkov na primeru slovenskih gnezdilkFranc Janžekovič, 2000, izvirni znanstveni članek Opis: The author presents six methods for estimating the geographical distribution of birds. The estimates were made on 216 species, all of them probable or confirmed Slovene breeders. Three approaches to the distribution estimates were compared: (1) distance between the most distant nest-sites; (2) surface area of the inhabited territory, (3) the habita's specific features. It was concluded that the results between different methods were more or less related, but that the methods were not fully comparable (equivalent). The distances between the most distant nest-sites, which are measured parallel with latitude and longitude, are not suitable for the surface area covered by Slovene territory. With them, distributions in large areas are usually measured. Estimates of the surface area of inhabited areas or presentations of species' distribution with squares are only approximate and in some cases misleading. Nests or nest-sites, which are in fact points, are usually extrapolated on the 10 x 10 km squares (=100 km2). This is why an accurate geolocation of concrete data must be assured in the preparations for the new mapping of birds
Ključne besede: ptice, Aves, geografska razširjenost, gnezdilke, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1336; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo |
9. Prehrana pegaste sove Tyto alba na GoričkemFranc Janžekovič, Melita Ficko, 2000, izvirni znanstveni članek Opis: Na območju tradicionalne kulturne krajine na Goričkem smo preučevali prehrano pegaste sove Tyto alba. Izbljuvke smo nabrali v letih 1997 in 1998 na podstrešjih cerkva v Domajševcih, Adrijancih in Hodošu. Sova je plenila 18 različnih vrst sesalcev, med njimi tudi navadnega netopirja Myotis myotis. Najpomembnejša sestavina plena je bila poljska voluharica Microtus arvalis z 39% deležem in s 54% v deležu biomase. Plen je izbirala opurtunistično, kar se izkazuje skozi široko prehranjevalno nišo, indeks trofizične diverzitete je 0,80. Izbirala je predvsem male sesalce povprečne telesne mase 10 do 30 g
Ključne besede: ptice, sove, pegasta sova, Tyto alba, prehrana, Goričko
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1836; Prenosov: 93
Povezava na celotno besedilo |
10. Prehrana kormorana Phalacrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija)Marijan Govedič, Franc Janžekovič, Ivan Kos, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: Diet of Great Cormorants Phalacrocorax carbo occurring on the Sava river between Ljubljana and Zagorje was studied in the winter 1998/99 by means of regurgitated pellets, collected at the Cormorants' night roost at Hotič. Among 473 collected pellets, 69.8 % contained remains of fish. The pellets also contained worms Nematoda and tapeworms Cestoda, remains of caddis flies trichoptera, snails Gastropoda and a frog Rana sp. In separate pellets, remains of 1 to 69 fish (median 2, average 3.9) were found: in 41.8 % pellets remains of 1 fish, in 93.6 % remains of up to 10 fish. Altogether, remains of 1,288 fish were found. Length and weight were determined for 1,279 of them. Total weight of these fish was estimated at 57 kg. The diet consisted of 12 fish species (trout Salmo trutta, grayling Thymallus thymallus, chub Leuciscuscephalus, nase Chrondrostoma nasus, danube roach Rutilus pigus virgo,roach Rutilus rutilus, barbel Barbus barbus, bream Abramis brama, bleak Alburnus alburnus, pike Esox lucius, perch Perca fluviatilis and ruffe Gymnocephalus cernuus). The diet was dominated by Cyprinidae (85.8 % by number, 90.5 % by biomass). Gravling and trout were represented with 6.5 % by number and 3.6 % by mass and pike, perch and ruffe in 7.3 % by number and 3.6 % by mass. Inside Cyprinidae chub with 16.4 % by number and 38.6 by biomass and nase with 3.9 % by number and 16.5 % by biomass were most frequent. The proportion of undetermined Cyprinidae was 57.1 % by number and 28.5 % by mass. Prey size ranged from 23 to 345 mm. Most frequent length class was 70-170 mm (50 % by number and 19 % by mass), but large individuals (170 mm) were most important (25.0 % by number and 80.1 % by mass) in the diet of Great Cormorants. The numbers of specimens of Cyprinidae, Percidae and Salmonidae between months were significant, while the numbers of specimens of determined Cyprinids were not. We concluded that the differences in the investigated area depended more on random detection of fish. Chub and nase arespecies with shoaling habits, and were assumed that they were easier detectable by Great Cormorants than the non-shoaling species
Ključne besede: ptice, kormorani, ribojede ptice, Phalacrocorax carbo, prehrana, zimska prehrana, analize, Slovenija, Sava
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1403; Prenosov: 44
Povezava na celotno besedilo |
