| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev
Tina File, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Merjenje lomnega količnika tekočin na osnovi Fresnelovega odboja na koncu optičnega vlakna
Rok Kobovc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana izdelava merilnika lomnega količnika tekočin, ki temelji na osnovi fresnelovega odboja na koncu optičnega vlakna. Lomni količnik je določen glede na odbojno svetlobno moč med dvema medijema, ki je zajeta na fotodetektorju in v kombinaciji s transimpedančno stopnjo tudi ojačana. Merilnik je zmožen meritev izvajati neprekinjeno hkrati pa je točen in cenovno ugoden.
Ključne besede: lomni količnik, Fresnelov odboj, transimpedančna stopnja, svetleča dioda, fotodetektor.
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 444; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

3.
ANIZOTROPIJA LOMNEGA KOLIČNIKA IN ABSORPCIJSKEGA KOEFICIENTA LESA V MIKROVALOVNEM PODROČJU
Jernej Kamenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu obravnavam anizotropijo lomnega količnika in absorpcijskega koeficienta lesa v mikrovalovnem področju. Najprej na kratko predstavim zgradbo lesa. Les sestavljajo lesna vlakna, ki so usmerjena povprečno v eni smeri. Zato je les anizotropna snov, kar pomeni, da so fizikalne lastnosti lesa v smeri vlaken drugačne kot pravokotno nanje. V diplomskem delu iz Maxwellovih enačb izpeljem, da se po lesu razširjata dve valovanji, redno in izredno valovanje. Redno valovanje se v vseh smereh razširja z enako fazno hitrostjo, medtem ko je za izredno valovanje fazna hitrost odvisna od smeri razširjanja. Največjo razliko lomnih količnikov lesa za izredno in redno valovanje imenujemo anizotropija lomnega količnika lesa. Razliko v absorpcijskih koeficientih izrednega in rednega valovanja pa imenujemo linearni dikroizem. Osrednji del diplomskega dela predstavljajo meritve anizotropije lomnega količnika in linearnega dikroizma smrekovega lesa v mikrovalovnem področju. Meritve sem opravil pri različnih debelinah in vlažnostih za smrekov les. Za merjenje linearnega dikroizma in anizotropije lomnega količnika lesa uporabimo transmisivno metodo. Med mikrovalovni oddajnik in sprejemnik vstavimo les in merimo tok na sprejemniku. Tok je odvisen od količine prepuščenega elektromagnetnega valovanja. Izmerjena vrednost za linearni dikroizem zračno suhega lesa, ki ima 10,8% vlažnost, znaša (0,18±0,03) cm^(-1), medtem ko je vrednost linearnega dikroizma vlažnega smrekovega lesa s 33,0% vlažnostjo nekoliko višja in znaša (0,6±0,1) cm^(-1). Ob upoštevanju, da je linearni dikroizem odvisen od frekvence mikrovalov, se izmerjeni vrednosti absorpcijskih koeficientov dobro ujemata z vrednostmi iz literature. V zračno suhem smrekovem lesu sem s transmisivno metodo izmeril tudi največjo razliko med lomnima količnikoma izrednega in rednega valovanja, ki znaša 0,22±0,03. Pri primerjavi rezultata z vrednostmi iz literature je spet potrebno upoštevati, da je dielektričnost in s tem lomni količnik odvisen od frekvence elektromagnetnega valovanja. Ujemanje je v tem primeru slabše, vzrok za to je najverjetneje v stopnji vlažnosti in v temperaturi lesa.
Ključne besede: Ključne besede: anizotropija, mikrovalovi, les, lomni količnik, absorpcijski koeficient, linearni dikroizem, transmisivna metoda
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 3337; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici