Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Lokalna samouprava predstavlja pravno-sistemsko institucijo, ki opredeljuje položaj lokalne samouprave v državi. Pojem lokalne samouprave je med državami zelo različen, vendar je njen namen med državami povsod enak. Ustrezno urejena lokalna samouprava omogoča, da so javne službe učinkovitejše, kot če bi se izvajale samo na državni ravni. Namen lokalne skupnosti kot nosilke lokalne samouprave je, da naj bi z upravljanjem zagotavljala javne dobrine, povečevala družbene aktivnosti itd. Uvajanje lokalne samouprave je v Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, temeljijo na ustavi in zakonodaji, ob upoštevanju načel evropske lokalne samouprave oz. MELLS (Evropska listina o lokalni samoupravi). Pomemben 9. člen omenjene listine govori o finančnih virih lokalnih skupnosti, ki zajema 8 načel. Pri tem je pomembno načelo ustreznosti, ki določa, da ima lokalna skupnost lastne finančne vire, s katerimi prosto razpolaga v okviru svojih pristojnosti, in načelo sorazmernosti, ki določa, da morajo biti finančni viri lokalnih skupnosti v sorazmerju z nalogami, ki jih določata ustava in zakon. Največji problem lokalnih skupnosti je njeno financiranje. Viri financiranja v Sloveniji in nekaterih evropskih državah so davčni prihodki, nedavčni prihodki, drugi prihodki iz občinskega premoženja in transferji oz. subvencije. Sistem financiranja lokalnih skupnosti oz. finančni viri so osnovnega pomena za doseganje primarnega smisla fiskalne decentralizacije. Pri tem so pomembni tisti finančni viri, nad katerimi ima lokalna skupnost popolno avtonomijo, to pomeni, da poleg odločanja o virih istočasno odloča tudi o njihovem pridobivanju (višina davčne stopnje, predmet obdavčitve …). Resnično avtonomni fiskalni vir v Sloveniji predstavlja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V primerljivih evropskih državah, to je v Avstriji, Danski in Nemčiji, je izvorni davčni prihodek decentraliziranih fiskalnih enot (občin in lokalnih skupnosti) davek na nepremičnine, predvsem pa je njegova vloga v povečevanju stopnje njihove avtonomije. Z razvojem decentralizacije upravljanja javnih financ je davek na nepremičnine postal eden najpomembnejših virov lokalnih prihodkov, hkrati pa tudi orodje za usmerjanje gospodarskega, prostorskega, socialnega razvoja mest in avtonomije lokalnih skupnosti. V Sloveniji pravega davka na nepremičnine ne poznamo, opredeljen je kot davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, zaradi česar je manjši tudi njegov vpliv na stopnjo avtonomije lokalnih oblasti, torej občin oziroma lokalnih skupnosti. Uveljavitev davka na nepremičnine, kot ga poznajo v ostalih državah članicah EU, bi v Sloveniji pomenil bistven korak k izboljšanju položaja lokalnih skupnosti in zasledovanju ciljev davčne politike, predvsem pa bi povečal njihovo stopnjo fiskalne avtonomije. Področje držav članic EU (Avstrija, Danska, Nemčija) je izbrano iz razloga, ker bi pri uvajanju prihodnjih sprememb na področju davka na nepremičnine v Sloveniji bilo smiselno upoštevati pozitivne izkušnje ter učenje iz napak, ki so se pri uvajanju davka na nepremičnine pojavile v omenjenih državah.
Ključne besede: premoženjski davki, davek na nepremičnine, lokalna skupnost, decentralizacija, lokalni prihodki, nepremičninske evidence, vrednotenje nepremičnin
Objavljeno v DKUM: 05.12.2013; Ogledov: 2588; Prenosov: 448
Celotno besedilo (1,15 MB)