Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 8. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Celju v decembru 2022. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, a se tokrat povezuje s predstavitvijo in analizo ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov. Prispevki predstavljajo rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okoljih, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, in sodelovanja s praktiki na področju varnosti. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v povezavi s cilji trajnostnega razvoja, povezanosti ciljev programske skupine in ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj ter naslavljajo izzive in predloge za prihodnje delo.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, cilji trajnostnega razvoja, programska skupina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 229; Prenosov: 30
Celotno besedilo (7,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 7. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Podčetrtku v novembru 2021. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, v ospredju pa je bilo tokrat policijsko delo v skupnosti in sodelovanje policije z lokalnimi skupnostmi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in sodelovanja s praktiki. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih, in sicer na policijsko dejavnost in vpliv covida-19, praktični vidik in koordinacijo na različnih ravneh, filozofijo, strategije, organizacijske dejavnike, taktike in metode ter vidike razvoja policijskega dela v skupnosti v zadnjih desetletjih. Poleg predstavitve razvoja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji predstavljajo prispevki tudi dobro osnovo za razmislek o razvoju policijskega dela v prihodnosti.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti, programska skupina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 656; Prenosov: 124
Celotno besedilo (6,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 23.02.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 137
Celotno besedilo (3,00 MB)

Opis: V diplomskem delu o varnosti nas je zanimalo, ali je kriminaliteta le mestni problem ter ali so prebivalci zadovoljni z delom policije v skupnosti. V ta namen smo preučili teorijo in različna besedila ter postavili raziskovalna vprašanja v skladu s tem razmišljanjem, ugotovili pa smo, da kriminaliteta ni zgolj mestni problem, saj se veliko kaznivih dejanj zgodi v ruralnih območjih, veliko pa jih je specifičnih prav za ta okolja. Izpostavimo lahko kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V sklopu tega, ali so prebivalci zadovoljni z delom policije v skupnosti, smo na podlagi primernih podatkov ugotovili, da je tako, saj prebivalci delo policije ocenjujejo kot dobro. V diplomskem delu smo preučevali koncept varnosti v ruralnem okolju in kriminalitete na podeželju, kjer smo izpostavili nasilje v družinah, zlorabo drog, kazniva dejanja, povezana z agrikulturo, korupcijo v ruralnem okolju in kriminaliteto v slovenskih občinah. Prav tako smo govorili o v skupnost usmerjenem policijskem delu, varnostnih sosvetih, strahu pred kriminaliteto in občutku varnosti v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno okolje, lokalne skupnosti, kriminaliteta, varnost
Objavljeno v DKUM: 17.01.2020; Ogledov: 944; Prenosov: 263
Celotno besedilo (751,86 KB)

Opis: Policijsko delo v skupnosti je namenjeno delu z ljudmi, reševanju njihovih problemov, posredovanju pomoči in povečanju varnosti ter občutka varnosti. Način dela temelji na komunikaciji in pridobivanju informacij o problematiki, ki teži prebivalce določenega območja. Policijsko delo v skupnosti zahteva sodelovanje med akterji, ljudmi in policisti. Ena izmed prednostnih nalog je preprečevanje kriminalitete ter strahu pred njo. Policisti poskušajo ustvariti varno okolje in boljše življenje prebivalcev. Države članice EU so na izbrano temo izvedle projekte primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU. Vedeti moramo, da s primeri želijo poiskati ustrezen način in rešitev, ki bi pomagala preprečiti kriminaliteto morda tudi v drugih državah. Med državami se razlikujejo primeri prakse, način dela, problematika in rezultati. Nekateri zajemajo vse generacije, drugi se osredotočajo na eno skupino ljudi. Določeni projekti držav se ne osredotočajo samo na varnost in občutek varnosti, ampak tudi na različne vrste kriminalitete, npr. na nasilje v družini. Menimo, da določen način dela lahko ustvari pozitivne rezultate ene države, kar pa še ne pomeni, da bodo takšni rezultati povsod. Vedeti moramo, da v ospredju ni samo ena vrsta kriminalitete in ni enakomerno razporejena po državah. Menimo, da izboljšanje zaupanja, odnosov med ljudmi in policijo, ozaveščanje ter vključevanje prebivalcev v projekte prispeva k dobrim rezultatom na področju preprečevanja kriminalitete. Za svojo varnost se moramo potruditi vsi in se zavedati, kaj imamo, saj lahko to zelo hitro izgubimo. Ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, projekti, primeri dobre prakse, lokalne skupnosti, policijsko delo v skupnosti, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 880; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,14 MB)