| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih
Urška Pirnat, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.02.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
6. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih
2020, zbornik

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference obstaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference obstaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, urbano okolje, ruralno okolje, Slovenija
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 32
URL Povezava na datoteko

3.
Varnost v ruralnem okolju
Alen Halilović, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu o varnosti nas je zanimalo, ali je kriminaliteta le mestni problem ter ali so prebivalci zadovoljni z delom policije v skupnosti. V ta namen smo preučili teorijo in različna besedila ter postavili raziskovalna vprašanja v skladu s tem razmišljanjem, ugotovili pa smo, da kriminaliteta ni zgolj mestni problem, saj se veliko kaznivih dejanj zgodi v ruralnih območjih, veliko pa jih je specifičnih prav za ta okolja. Izpostavimo lahko kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V sklopu tega, ali so prebivalci zadovoljni z delom policije v skupnosti, smo na podlagi primernih podatkov ugotovili, da je tako, saj prebivalci delo policije ocenjujejo kot dobro. V diplomskem delu smo preučevali koncept varnosti v ruralnem okolju in kriminalitete na podeželju, kjer smo izpostavili nasilje v družinah, zlorabo drog, kazniva dejanja, povezana z agrikulturo, korupcijo v ruralnem okolju in kriminaliteto v slovenskih občinah. Prav tako smo govorili o v skupnost usmerjenem policijskem delu, varnostnih sosvetih, strahu pred kriminaliteto in občutku varnosti v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno okolje, lokalne skupnosti, kriminaliteta, varnost
Objavljeno: 17.01.2020; Ogledov: 444; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (751,86 KB)

4.
Uvod v razpravo o varnosti v urbanih in ruralnih okoljih
2019, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 5. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Novi Gorici v novembru 2019. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredje pa je bila tokrat postavljena dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji, in sicer na ureditve temeljne pravice do varnosti na lokalnem nivoju; sodelovanje policije in lokalne skupnosti pri reševanju varnostnih problemov v lokalnih skupnostih; primerjavo in razlike v kriminaliteti in zaznavi varnostnih problemov v lokalnih skupnostih; in različne perspektive varnosti v lokalnih okoljih (samovarovalni ukrepi prebivalcev, korupcija, varnost v kibernetskem prostoru).
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti
Objavljeno: 02.12.2019; Ogledov: 305; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU
Anja Šubic, 2019, magistrsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti je namenjeno delu z ljudmi, reševanju njihovih problemov, posredovanju pomoči in povečanju varnosti ter občutka varnosti. Način dela temelji na komunikaciji in pridobivanju informacij o problematiki, ki teži prebivalce določenega območja. Policijsko delo v skupnosti zahteva sodelovanje med akterji, ljudmi in policisti. Ena izmed prednostnih nalog je preprečevanje kriminalitete ter strahu pred njo. Policisti poskušajo ustvariti varno okolje in boljše življenje prebivalcev. Države članice EU so na izbrano temo izvedle projekte primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU. Vedeti moramo, da s primeri želijo poiskati ustrezen način in rešitev, ki bi pomagala preprečiti kriminaliteto morda tudi v drugih državah. Med državami se razlikujejo primeri prakse, način dela, problematika in rezultati. Nekateri zajemajo vse generacije, drugi se osredotočajo na eno skupino ljudi. Določeni projekti držav se ne osredotočajo samo na varnost in občutek varnosti, ampak tudi na različne vrste kriminalitete, npr. na nasilje v družini. Menimo, da določen način dela lahko ustvari pozitivne rezultate ene države, kar pa še ne pomeni, da bodo takšni rezultati povsod. Vedeti moramo, da v ospredju ni samo ena vrsta kriminalitete in ni enakomerno razporejena po državah. Menimo, da izboljšanje zaupanja, odnosov med ljudmi in policijo, ozaveščanje ter vključevanje prebivalcev v projekte prispeva k dobrim rezultatom na področju preprečevanja kriminalitete. Za svojo varnost se moramo potruditi vsi in se zavedati, kaj imamo, saj lahko to zelo hitro izgubimo. Ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, projekti, primeri dobre prakse, lokalne skupnosti, policijsko delo v skupnosti, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 358; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
Kriminaliteta in zaznavanje varnosti v občini Lukovica
Meta Majce, 2019, diplomsko delo

Opis: Varnost je že odkar pomnimo pomemben del človekovega življenja. Ne le, da varnost predstavlja stanje, v katerem se počutimo zavarovane in obvarovane pred nevarnostjo, temveč je v sodobnem času varnost postala tudi nujna potreba. Razlog za to so predvsem nove varnostne grožnje, ki v sodobnem času niso nič presenetljivega. Zaradi hitrega razvoja tehnologije in iznajdljivosti posameznikov, se varnostne grožnje pojavljajo iz dneva v dan. Prav zaradi tega se posamezniki in organizacije vse bolj zavedajo bonitet, ki jih varnost prinaša in se trudijo, da bi kar se da učinkovito odkrivali nove načine za zagotavljanje varnosti ter jih tudi uspešno izvajali. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na zagotavljanje in zaznavanje varnosti na lokalnem nivoju. Razlog za to je predvsem pomanjkanje podatkov in analiz o zagotavljanju in zaznavanju varnosti v občinah, izvajanju preventivnih dejavnosti in pa samem sodelovanju občin s policijo ter osebno zaznavanje pomanjkljivosti na področju zagotavljanja varnosti v izbrani občini. Glavni objekt, katerega mehanizmi zagotavljanja varnosti bodo postavljeni v ospredje je občina Lukovica. Gre za relativno majhno občino, za katero pa žal še nismo zaznali javno dostopnih podatkov in analiz s področja varnosti. V prvem delu diplomskega dela so tako za lažje razumevanje opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na varnost v lokalnih skupnostih, v drugem delu pa bo teorija podkrepljena tudi s prakso. S pomočjo ankete, ki bo izvedena bomo prišli do oprijemljivih podatkov, na podlagi katerih bomo lahko sklepali o zaznavanju varnosti v občini z vidika občanov, pripravljenosti sodelovanja občanov s policijo, izvajanju preventivnih dejavnosti in pa seveda o obsegu kriminalitete in prekrškov v občini.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminaliteta, zaznavanje varnosti, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, prevencija, sodelovanje policije in lokalne skupnosti, varnost
Objavljeno: 14.03.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Odnosi z javnostmi v krajevni skupnosti Slavka Šlandra
Maša Hafner, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu Odnosi z javnostmi Krajevne skupnosti Slavka Šlandra smo raziskovali, kako občani gledajo na vsebine zanimanja, ki se pojavljajo v občini, posebej na območju Krajevne skupnosti Slavka Šlandra. V uvodu smo razložili problem odnosov z javnostmi, njihovo definicijo in cilje odnosov z javnostmi. Pojasnili smo tudi namen diplomskega dela in kakšno je delovanje lokalne skupnosti v okviru odnosov z javnostmi. Podali smo grobi opis raziskave, ki smo jo izvedli. Predstavili smo okoliš, kjer smo izvedli anketo, tj. Krajevno skupnost Slavka Šlandra: kje leži, koliko ulic ima in koliko krajanov. Na koncu uvoda smo izpostavili omejitve ali težave, ki bi se lahko pojavile pri izdelavi diplomskega dela. Dve izmed njih sta dovolj številčna ustrezna literatura in zadostno število anketirancev. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo ankete in jih na koncu tudi analizirali. V prvem poglavju smo navedli več definicij odnosov z javnostmi. Nato smo predstavili zgodovino, kje in kdaj so nastali odnosi z javnostmi; navedene so tudi posamezne prelomne letnice. Sledijo modeli, ki so predstavljeni z bistvenimi značilnostmi. V drugem poglavju so opisani številni cilji odnosov z javnostmi. Zelo pomembno je tudi način izvajanja odnosov z javnostmi, kar je predstavljeno v odstavku 2.5. Sledi tretje poglavje, v katerem smo pojasnili, kaj je najpomembnejše za uspešnost menedžmenta organizacije kot je krajevna skupnost. Predstavili smo tri večje skupine za uvajanje strateškega menedžmenta v določeni organizaciji. Omenili smo avtorja Verčiča, ki je predpostavil nivoje deležnikov, javnosti in problema. V četrtem poglavju smo se osredotočili na odnose z javnostmi v lokalnih skupnostih. Najprej smo definirali Krajevno skupnost Slavka Šlandra in jo primerjali z navedenimi opredelitvami. Razložili smo tudi piramido vodenja, pogoje za položaj vodilnega in kakšne vodilne skupine obstajajo znotraj lokalne skupnosti. Drugi del diplomskega dela obsega raziskava. Izvedena je bila s pomočjo ankete, sestavljene iz treh sklopov. V prvem sklopu smo ugotavljali zanimanja anketirancev za izpostavljeno problematiko v KS Slavka Šlandra, v drugem sklopu obveščenost anketirancev o tem in v tretjem sklopu njihovo angažiranost.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, identiteta organizacije, pridobivanje informacij, komuniciranje, lokalne skupnosti
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 310; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
4. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih
2018, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na četrti nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Slovenski Bistrici v decembru 2018. Glavna tema konference povzema sklepne ugotovitve raziskovanja v okviru raziskovalnega projekta Varnost v lokalnih skupnostih, ki se je izvajal na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih, in sicer na zaznavanje varnosti in preventivnih dejavnosti (zaznavanje virov ogrožanja, zaznava policijskega dela, zaznava varnosti v urbanih okoljih, vpliv socialne države na varnost in situacijsko preprečevanje kriminalitete); in različne perspektive varnosti v lokalnih okoljih (varnost v mestnih občinah, pooblastila občin, položaj migrantov v lokalnem okolju, zaznavanje vojske, informacijska varnost občanov in varovanje gospodarskih subjektov).
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti
Objavljeno: 17.12.2018; Ogledov: 923; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (13,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
3. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih: Varnost v lokalnih skupnostih – izsledki raziskovanja zaznav varnosti v Sloveniji
2017, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Opis: Zbornik povzetkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na tretji nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Novem mestu v novembru 2017. Glavna tema konference povzema glavne ugotovitve raziskave Varnost v lokalnih skupnostih, ki je bila opravljena v 24 slovenskih krajih spomladi 2017 v okviru raziskovalnega projekta Varnost v lokalnih skupnostih. Glavni cilj prispevkov je predlaganje uporabnih rešitev za bolj učinkovito zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih (manjših, srednjih in večjih občinah) v Sloveniji. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih in sicer zaznavanje varnosti in virov ogrožanja v lokalnih skupnostih (zaznavanje kriminalitete, virov ogrožanja, varnosti v urbanih soseskah, prisotnosti policije in socialne kohezije); pričakovanja, uspešnost in učinkovitost zagotavljanja varnosti (zaznavanje in uspešnost policijskega dela v skupnosti, zaznavanje nalog vojske, migracij in občutek ogroženosti uporabnikov kibernetskega prostora) ter prakse zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih (pooblastila občin, dobre prakse reševanja konkretnih varnostnih problemov na območju Policijske uprave Novo mesto in Murska Sobota in zaznavanje zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih skozi različne deležnike).
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, zaznavanje, raziskava, Slovenija
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 1059; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Razpolaganje s stvarnim premoženjem države in občin
Hermina Ocvirk, 2017, diplomsko delo

Opis: Država in občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti imajo v lasti tako po številu kot tudi po vrednosti obsežno stvarno premoženje. Med stvarno premoženje pa prištevamo tako premičnine kot nepremičnine. Zaradi obsežnosti stvarnega premoženja je predpogoj preudarno in gospodarno ravnanje. Enovita zakonodaja je tako nujen pogoj, da se sistematično in enovito uredi postopke pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pripomore h gospodarnejšem in bolj transparentnem upravljanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Še vedno, kljub sprejetem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki sta skupaj zelo pripomogla k sistematičnem normativnem urejanju na področju stvarnega prava v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije na seznamu upravljavcev nepremičnin vpisanih več kot 450 upravljavcev nepremičnega premoženja Republike Slovenije, kar ima za posledico neenotnost in nepreglednost ravnanj ter tako onemogoča usklajeno in gospodarno nepremičninsko politiko. Po mojem mnenju kljub razmeroma enoviti in sistematsko dobro urejeni zakonodaji, imamo razmeroma nizko realizacijo letnega načrta ravnanja, ki pa zopet mislim da ne gre govoriti zgolj o objektivnih okoliščinah in opravičevati dejstvo nizke realizacije na podlagi nizke gospodarske rasti, saj menim da se le-ta odraža zgolj deloma. Poraja se vprašanje ali upravljavci nepremičnine, ki jih trajno ne potrebujejo, ''na zalogo'' uvrščajo v letne načrte, in sicer za primer ko bi se kupec ali poslovna priložnost morebiti v določenem letu vendarle pojavila.
Ključne besede: država, lokalne samoupravne skupnosti, razpolaganje s stvarnim premoženjem, stvarno premoženje
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 796; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (214,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici