Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Urbane zelene površine so izpostavljene vzajemnemu vplivu pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in višjim temperaturam zraka zaradi podnebnih sprememb, kar spreminja rastne parametre rastlin, po drugi strani pa lahko delujejo kot blažilec toplotnega stresa zaradi povečanega toka latentne toplote (posledica evapotranspiracije). Da bi ocenili jakost hladilnega učinka zelenih površin v urbanih sistemih (Maribor, Murska Sobota, Ljutomer) smo v devetih zelenih površinah (trije mestni gozdovi in šest mestnih parkov) popisali lesne vrste na 94 popisnih ploskvah. Zbrali smo podatke o številu/gostoti osebkov lesnih vrst, povprečni vrednosti morfološko funkcionalnih potez za vsebnost suhe snovi v listih (CWM_LDMC) in specifično listno površino (CWM_SLA). Izračunali smo intenzivnost hlajenja, obseg hlajenja in stopnjo hlajenja v in izven popisnih ploskev. Mestni gozdovi imajo večji hladilni učinek od mestnih parkov. Sicer pa pravilo večja zelena površina – večji hladilni učinek ne velja povsod. Analiza dejavnikov vpliva hladilnega učinka urbanih zelenih površin je razkrila značilen vpliv: (1) velikosti zelene površine, (2) števila/gostote lesnih vrst in vezanih povprečnih vrednosti morfološko funkcionalnih potez (predvsem CWM_SLA), (3) tipa zelene površine in pokritosti tal neposredne okolice. Dobro umeščene zelene površine lahko razčlenijo sicer homogeno temperaturno polje nad pozidanimi površinami mest, še zlasti ob nastopu vročinskih valov.
Ključne besede: podnebne spremembe, hladilni učinek, lesne vrste, urbani sistemi, lokalne podnebne cone
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...