| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 117
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
81.
PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV DAVKA NA NEPREMIČNINE V IZBRANIH DRŽAVAH EU IN V SLOVENIJI V POVEZAVI S STOPNJO AVTONOMIJE LOKALNE SAMOUPRAVE
Janja Hižman, 2013, magistrsko delo

Opis: Lokalna samouprava predstavlja pravno-sistemsko institucijo, ki opredeljuje položaj lokalne samouprave v državi. Pojem lokalne samouprave je med državami zelo različen, vendar je njen namen med državami povsod enak. Ustrezno urejena lokalna samouprava omogoča, da so javne službe učinkovitejše, kot če bi se izvajale samo na državni ravni. Namen lokalne skupnosti kot nosilke lokalne samouprave je, da naj bi z upravljanjem zagotavljala javne dobrine, povečevala družbene aktivnosti itd. Uvajanje lokalne samouprave je v Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, temeljijo na ustavi in zakonodaji, ob upoštevanju načel evropske lokalne samouprave oz. MELLS (Evropska listina o lokalni samoupravi). Pomemben 9. člen omenjene listine govori o finančnih virih lokalnih skupnosti, ki zajema 8 načel. Pri tem je pomembno načelo ustreznosti, ki določa, da ima lokalna skupnost lastne finančne vire, s katerimi prosto razpolaga v okviru svojih pristojnosti, in načelo sorazmernosti, ki določa, da morajo biti finančni viri lokalnih skupnosti v sorazmerju z nalogami, ki jih določata ustava in zakon. Največji problem lokalnih skupnosti je njeno financiranje. Viri financiranja v Sloveniji in nekaterih evropskih državah so davčni prihodki, nedavčni prihodki, drugi prihodki iz občinskega premoženja in transferji oz. subvencije. Sistem financiranja lokalnih skupnosti oz. finančni viri so osnovnega pomena za doseganje primarnega smisla fiskalne decentralizacije. Pri tem so pomembni tisti finančni viri, nad katerimi ima lokalna skupnost popolno avtonomijo, to pomeni, da poleg odločanja o virih istočasno odloča tudi o njihovem pridobivanju (višina davčne stopnje, predmet obdavčitve …). Resnično avtonomni fiskalni vir v Sloveniji predstavlja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V primerljivih evropskih državah, to je v Avstriji, Danski in Nemčiji, je izvorni davčni prihodek decentraliziranih fiskalnih enot (občin in lokalnih skupnosti) davek na nepremičnine, predvsem pa je njegova vloga v povečevanju stopnje njihove avtonomije. Z razvojem decentralizacije upravljanja javnih financ je davek na nepremičnine postal eden najpomembnejših virov lokalnih prihodkov, hkrati pa tudi orodje za usmerjanje gospodarskega, prostorskega, socialnega razvoja mest in avtonomije lokalnih skupnosti. V Sloveniji pravega davka na nepremičnine ne poznamo, opredeljen je kot davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, zaradi česar je manjši tudi njegov vpliv na stopnjo avtonomije lokalnih oblasti, torej občin oziroma lokalnih skupnosti. Uveljavitev davka na nepremičnine, kot ga poznajo v ostalih državah članicah EU, bi v Sloveniji pomenil bistven korak k izboljšanju položaja lokalnih skupnosti in zasledovanju ciljev davčne politike, predvsem pa bi povečal njihovo stopnjo fiskalne avtonomije. Področje držav članic EU (Avstrija, Danska, Nemčija) je izbrano iz razloga, ker bi pri uvajanju prihodnjih sprememb na področju davka na nepremičnine v Sloveniji bilo smiselno upoštevati pozitivne izkušnje ter učenje iz napak, ki so se pri uvajanju davka na nepremičnine pojavile v omenjenih državah.
Ključne besede: premoženjski davki, davek na nepremičnine, lokalna skupnost, decentralizacija, lokalni prihodki, nepremičninske evidence, vrednotenje nepremičnin
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1643; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

82.
ANALIZA OBČINSKIH SPLETNIH MEST
Blaž Korošec, 2014, diplomsko delo

Opis: Hiter razvoj osebnih računalnikov in računalniških komunikacij omogoča spremembe v načinu upravljanja države in v komunikaciji med državo in njenimi državljani. Za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v državni upravi se uporablja izraz e-uprava. Proces uvajanja e-prave je dolgotrajen in se ne konča vedno z optimalnimi rezultati. IKT se lahko v državni upravi uporablja za različne namene od obveščanja prebivalstva, nudenja servisnih uslug v režimu online, do povečanja aktivne vloge državljanov v procesu upravljanja države. Aktivna participacija državljanov je še posebej pomembna na lokalnem nivoju, saj se tu odloča o stvareh, ki so ljudem najbližje. Z analizo spletnega mesta posamezne lokalne skupnosti lahko ugotovimo stopnjo razvitosti e-uprave v tej skupnosti, posamezne primere dobrih praks, pa lahko z ustreznimi modifikacijami prenesemo v svoje lokalno okolje.
Ključne besede: internet, lokalna skupnost, spletno mesto, e-uprava, web 2.0, participacija
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 639; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

83.
Policijsko delo v krajevni skupnosti Otočec : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gregor Saje, 2014, diplomsko delo

Opis: Danes je varnost ena najbolj zaželenih dobrin, ki si jo človek želi. Mir in varnost človeku omogočata uresničevanje svojih ciljev in nemoteno življenje. To je tudi bistvo, da se je začelo policijsko delo v skupnosti uveljavljati skoraj povsod po svetu. Seveda pa je to veliko lažje napisati kot dejansko storiti. Problem policijskega dela v skupnosti je udejanjanje v praksi. Teoretiki lahko ideje zastavijo vrhunsko, vendar je implementacija in dejanska izvedba tista, s katero bodo policisti ljudem omogočali varnost in mir. V Sloveniji se napram ostalim zahodnim državam pokaže tudi problem premajhne diskrecije, ki policistu ne daje toliko svobode pri svojem delu, kot bi si jo sicer sam želel. Problemi se kažejo tudi v nezainteresiranosti policistov za izvajanje policijskega dela, češ, da oni niso zaposleni zaradi preventivnih dejanj, ampak si želijo akcije. V teoretičnem delu diplomske naloge sem zato tudi namenil del problemom izvajanja policijskega dela v skupnosti, kjer smo preučevali njegove pozitivne in negativne lastnosti in kjer se da ugotoviti, da obstaja precej tako enih kot drugih. Na uspešno delovanje in motivacijo policistov za izvajanje policijskega dela v skupnosti ne vpliva samo napotitev policista v policijski okoliš, ampak njegova miselnost, sodelovanje s skupnostjo, uspešna preventiva in uspešen pregon potencialnih storilcev. V empiričnem delu pa podpremo teorijo z dejanskimi rezultati kriminalitete v KS Otočec in s tremi razgovori z osebami, ki so deležni (ne)varnosti na Otočcu vsak dan, tako da imamo podatke iz prve roke. Mnenja vseh treh se sicer ponekod krešejo (občan ni zadovoljen z delom policije, predsednik krajevne skupnost je, policist pa meni, da bi se vse lahko izboljšalo), vsi pa so si enotni pri tem, da bi se lahko policijsko delo v skupnosti izboljšalo. Tudi sam bi glede na lastne izkušnje predlagal povečano prisotnost policije v KS Otočec in da bi ta prisotnost potekala na drugačen način kot poteka sedaj (morda bi se morali vrniti na peš patruljiranje), posnemati pa bi morali tudi modele zagotavljanja varnosti v soseskah kot jih imajo v tujini, kjer so sosedje eden drugemu čuvaji.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, vodja policijskega okoliša, varnost, lokalna skupnost, geografski informacijski sistemi, diplomske naloge
Objavljeno: 04.09.2014; Ogledov: 1011; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

84.
VOLITVE IN LOKALNA DEMOKRACIJA
Barbara Virant, 2014, diplomsko delo

Opis: Volitve so tesno povezane z lokalno demokracijo, kjer slednja pomeni pravico prebivalcev lokalne skupnosti, da sodelujejo pri oblikovanju lokalne oblasti, odločanju o lokalnih zadevah. Teorija loči dve participativni obliki lokalne demokracije, neposredno in posredno. V neposredno lokalno demokracijo teoretiki uvrščajo zbor občanov, ljudsko iniciativo, referendum in pravico do peticije. Pri posredni lokalni demokraciji gre za odločanje preko, na lokalnih volitvah, izvoljenih predstavnikov. Prvi del naloge je namenjen predstavitvi posredne in neposredne lokalne demokracijo, s poudarkom na ureditvi lokalnih volitvah. V nadaljevanju naloge je predstavljena analiza volilne udeležbe lokalnih volitev v Sloveniji in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah kot dejavnika povečanja volilne udeležbe.
Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, lokalna demokracija, neposredna in posredna lokalna demokracija, lokalne volitve, politična participacija, volilna pravica, nedržavljani, volilna udeležba
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1041; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

85.
UPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE JAVNIH GOSPODARSKIH SLUŽB V LOKALNIH SKUPNOSTIH
Katja Simonič, 2015, magistrsko delo

Opis: Javne gospodarske službe na lokalni ravni, ki jih v Republiki Sloveniji ureja Zakon o javnih gospodarskih službah, so izredno pomembne. Njihova najpomembnejša naloga je zagotavljanje javnih dobrin ter zadovoljevanje potreb lokalnih prebivalcev, torej je njihovo delovanje pomembno za vsakega človeka. V Sloveniji imajo nadzor nad lokalnimi javnimi gospodarskimi službami njihovi ustanovitelji, tj. lokalne skupnosti. V nalogi smo obravnavali, v kolikšni meri ter na kakšen način občine nadzorujejo gospodarske javne službe. Spoznali smo tudi, s kakšnimi viri se te službe financirajo. Dve najpogostejši obliki gospodarske javne službe v Sloveniji sta javno podjetje in podelitev koncesije. Na področju javnih naročil se morajo zakoni usklajevati z direktivami EU. Ugotovili smo, da se z vsako posodobitvijo zakonodaje o javnem naročanju konkurenca v javnem sektorju vse bolj zagotavlja. Uvedba javnih naročil pozitivno vpliva tako na gospodarsko rast kot na tržno konkurenco. Obravnavali smo tudi javni holding, ki ga lokalna skupnost lahko ustanovi za področje več gospodarskih javnih služb zaradi njihovega racionalnejšega in gospodarnejšega poslovanja. Na primeru Javnega holdinga Ljubljana smo ugotovili, da je racionalizacija poslovanja v holdingu resnično zmanjšala stroške poslovanja, še zlasti stroške dela.
Ključne besede: javne gospodarske službe, lokalna skupnost, financiranje, javna naročila, javni holding
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 953; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (544,96 KB)

86.
Notranje revidiranje občin
Irena Strajnar, 2006, magistrsko delo

Ključne besede: revizija, zgodovina, teorija, javne finance, notranja kontrola, EU, mednarodne primerjave, Slovenija, občine, lokalna skupnost, case study
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 369; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

87.
Pomen odnosov z javnostmi v lokalni skupnosti
Damijan Mumel, Barbara Bošnjak, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: V neusmiljenem konkurenčnem boju ni dovolj, da organizacija proizvaja kakovostne izdelke. Prav tako pomembno je, da o njih, njihovih lastnostih in značilnostih komunicira s svojim okoljem. Komuniciranje je še posebej pomembno za storitvene organizacije, med katere spadajo tudi lokalne skupnosti. Kdo so javnosti lokalne skupnosti, kako so med seboj povezane in kako z njimi komunicirati, da bomo dosegli zastavljene cilje so vprašanja, ki se jih lotevata avtorja in bi si jih morala zastaviti vsaka lokalna skupnost.
Ključne besede: komuniciranje, odnosi z javnostjo, lokalna skupnost, kvaliteta, storitve, proizvodnja, izdelki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 247; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

88.
KREPITEV INOVATIVNOSTI PODJETIJ V SLOVENIJI Z RAZVOJEM DRUŽBENE ODGOVORNOSTI
Mira Zore, 2015, doktorska disertacija

Opis: Predpogoji za poslovno uspešnost vključujejo inovativnost. Glede na dokumente OZN, EU, ISO in več drugih mednarodnih organizacij ju lahko družbena odgovornost (individualna in korporativna) okrepi. Vpliv družbene odgovornosti na poslovno uspešnost podjetij so raziskovali že desetletja, vendar so le nekateri analizirali vpliv družbene odgovornosti na inovativnost. Raziskavo v tej disertaciji smo izvedli na treh različnih področjih: področju družbene odgovornosti in sedmih razsežnosti ter načel družbene odgovornosti; drugi vidik s področja inovacij in tretji na področju poslovne uspešnosti, ki smo jo merili s tržnimi in finančnimi kazalniki. Namen doktorske disertacije je bil proučiti odnos med družbeno odgovornostjo, inovacijami in poslovno uspešnostjo na primeru slovenskih podjetij. Zato je bil glavni namen študije, o kateri poročamo, raziskati odnose med različnimi dimenzijami družbene odgovornost podjetij in posredniško vlogo inovacij v odnosih med družbeno odgovornostjo podjetij in poslovno uspešnostjo, merjeno finančno. Podatke za empirični del raziskave smo zbrali od 321 menedžerjev slovenskih podjetij, da smo preverili konceptualni model v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Ugotoviti smo želeli, ali se povečujeta inovativnost in poslovna uspešnost, če podjetje ravna družbeno odgovorno. Za proučevanje učinkov inovativnost pod vplivom razvoja družbene odgovornost smo uporabili čisto nov pristop. Poudarek je bil predvsem na upoštevanju in sprejemanju sedmih načel in vsebin družbene odgovornosti v podjetjih po ISO 26000 in obeh povezovalnih kategorijah (iz teorije sistemov) – soodvisnosti in celovitega pristopa pri njihovi obravnavi: kako vplivajo na inoviranje in zato na poslovno odličnost v slovenskih podjetjih. Prišli smo do zanimivih spoznanj, nekaterih v nasprotju z našim predvidevanjem o praksi - obstoju sedmih razsežnosti DO in njihovem vplivu na inovativnost in poslovno odličnost. Rezultati raziskave predstavljajo štiri-dimenzionalno strukturo družbene odgovornosti podjetij, vključno z družbeno odgovornostjo do zaposlenih, do naravnega okolja, do lokalne skupnosti in do odjemalcev, ter njihov vpliv na inovativnost in njen pozitiven vpliv na poslovno odličnost. Rezultati terenske raziskave so pokazali, da družbena odgovornost podjetij do zaposlenih pozitivno vpliva na družbeno odgovornost do naravnega okolja, do odjemalcev in do lokalne skupnosti. Ugotovili smo tudi, da družbena odgovornost do naravnega okolja in družbena odgovornost do odjemalcev pozitivno vplivata na inovativnost, medtem ko je vpliv družbene odgovornosti do lokalne skupnosti na inovativnost negativen. Poleg tega nismo zasledili neposrednega in pozitivnega vpliva družbene odgovornosti na poslovno uspešnost in inovacije. Slovenska podjetja naj bi upoštevala globalne pobude, ki podpirajo družbeno odgovornost, ker omogočajo inovacije in razlikovanje od drugih podjetij ter krepijo poslovni uspeh.
Ključne besede: družbena odgovornost, inovativnost, poslovna odličnost, ISO26000, lokalna skupnost, odjemalci, Slovenija, majhna in srednje velika podjetja
Objavljeno: 15.02.2017; Ogledov: 1272; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

89.
Uvajanje blagovne znamke turistične destinacije Slovenska Istra
Martina Pušnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu govorimo o pomenu uvajanja blagovne znamke turistične destinacije Slovenska Istra ter vključevanju lokalne skupnosti. Obravnavamo konkretne možnosti za prehod iz sezonskega na celoletni turizem. Ob tem poudarjamo pomen trajnostnega turizma in se oziramo po novih trendih v turizmu.
Ključne besede: Turistična destinacija, blagovna znamka turistične destinacije, lokalna skupnost, trajnostni turizem, integralni turistični proizvod
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 629; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (809,12 KB)

90.
Zaznavanje ekonomskih in sociokulturnih vplivov turizma pri domačinih
Anton Ogorelc, David Kamšek, Borut Milfelner, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskovanju zaznavanja domačinov o turizmu in njihovega odnosa do razvoja te dejavnosti posvečajo v raziskavah vse večjo pozornost. V prispevku je prikazana analiza zaznavanja domačinov o pozitivnih in negativnih učinkih turizma. Avtorji ugotavljajo nekatere razlike v zaznavi med dvema skupinama anketirancev, to je domačinov, zaposlenih v turistični dejavnosti, in drugih domačinov. Raziskava lahko načrtovalcem v turizmu ponudi koristne informacije o specifičnih pozitivnih in negativnih učinkih turizma v kraju nasploh.
Ključne besede: lokalna skupnost, turizem, ekonomski učinki, vpliv
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 297; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici