| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
RAZDELITEV PREMOŽENJA OB USTANOVITVI NOVE OBČINE
Tanja Karla Jeglič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikaz izvrševanja ustavno zagotovljene pravice do lokalne samouprave. Opazovanje njenega razvoja skozi prizmo časa in prostora pove, da pravica do lokalne samouprave ni bila in ni tako samoumevna, kot jo dojemamo danes in tu. Danes in tu je predmet predpisov Evropske unije, demokratično razvite države pa ji namenjajo mesto v svojih najvišjih pravnih aktih. Temeljno in osrednje načelo lokalne samouprave je načelo subsidiarnosti, ki postavlja posameznika v sam center družbe. Ni pa načelo subsidiarnosti le načelo lokalne samouprave, ampak se odraža na vseh ravneh današnje Evrope. Dati pravico posameznikom, da se na podlagi zakona lahko odločijo, da bodo zadeve, ki se jih dotikajo, reševali v okviru takšne lokalne skupnosti, ki bo njihove interese pri zadovoljevanju potreb kar najbolje zastopala, je pokazatelj demokratičnosti in decentralizacije neke družbe. Izvrševanje pravice do lokalne samouprave se praktično odraža v ustanavljanju lokalnih skupnosti, pri nas so to občine, kot njihova temeljna oblika. V skladu z načelom subsidiarnosti se v praksi dogajajo tudi teritorialne spremembe obstoječih občin. Nove občine se ustanavljajo z zadostitvijo zakonsko določenih razlogov in pogojev, med katerimi je na prvem mestu odločitev lokalne skupnosti. Ena izmed posledic ustanovitve nove občine pa je tudi razdelitev premoženja med preostankom prejšnje občine in novonastalo občino. Zakon določa načine in kriterije razdelitve. Sporazumno kot primaren način razdelitve premoženja in zakonsko, če v predpisanih rokih ni opravljena sporazumna razdelitev premoženja. Opis praktičnih primerov kaže, da so ravno s tem običajno največje težave pri oblikovanju nove občine, ker se vpletene občine ne morejo dogovoriti in skupnega premoženja razdeliti sporazumno. V primerih, ki jih bom posebej izpostavila, se je pri prvem vpletenim občinam uspelo dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja, v drugem primeru pa do sporazumne razdelitve ni prišlo, zato sta vpleteni občini enostransko določili (deklarirali) svoje premoženje, po principih, ki jih določa zakon. Ali je bilo to vsebinsko pravilno, bo pokazal čas.
Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, načelo subsidiarnosti, ustanovitev občine, premoženje, sporazumna razdelitev premoženja, zakonska razdelitev premoženja
Objavljeno: 07.06.2011; Ogledov: 1547; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (433,32 KB)

53.
54.
RAZPOLAGANJE S FINANČNIM IN STVARNIM PREMOŽENJEM V SAMOUPRAVNI LOKALNI SKUPNOSTI
Boštjan Tomić, 2011, diplomsko delo

Opis: Samoupravna lokalna skupnost predstavlja upravno politično enoto, kateri država priznava (dodeli) določene pristojnosti glede urejanja javnih zadev ter pravno subjektiviteto. Lokalna samouprava zato hkrati pomeni večjo ali manjšo stopnjo samostojnega, bolj ali manj od države neodvisnega upravljanja z lokalnimi zadevami s strani prebivalcev lokalne skupnosti. Ena izmed pomembnih nalog občin, kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti, je razpolaganje in upravljanje s stvarnim in finančnim premoženjem. V javnem interesu je, da občine razpolagajo s svojim premoženjem čimbolj racionalno in transparentno. Ravno zaradi tega je Republika Slovenija po osamosvojitvi sprejela različne predpise, ki se nanašajo na problematiko razpolaganja z javnimi sredstvi, kot na primer Ustavo Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006), Zakon o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/ (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008-odl. US, 76/2008, 100/2008-odl. US, 79/2009, 14/2010-odl. US, 51/2010, 84/2010-odl. US), Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (Uradni list RS, št. 123/2006, 101/2007-odl. US, 57/2008, 94/2010-ZIU, 36/2011), Zakon o javnih financah /ZJF-UPB4/ (Uradni list RS, št. 11/2011), zakon, ki ureja javno naročanje, predpise, ki urejajo področje javno-zasebnega partnerstva, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/2010), itd. Ustava RS določa, da se občina financira iz lastnih virov; država občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva. Zakon o lokalni samoupravi določa, da so občine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Zakon o financiranju občin ureja vire financiranja občin, problematiko zadolževanja in izdajanja poroštev občin, sofinanciranje nalog in investicij občin, nadzor. Zakon o javnih financah ureja sestavo, pripravo in izvrševanje občinskih proračunov, upravljanje s premoženjem občin, zadolževanje občin, poroštva občin, upravljanje njihovih dolgov, računovodstvo in notranji nadzor javnih financ ter proračunsko inšpiciranje. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih ureja načela ravnanja, postopke ravnanja ter akte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
Ključne besede: samoupravna lokalna skupnost, občina, premoženje, upravljanje, razpolaganje
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2661; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (350,52 KB)

55.
Prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti
Barbara Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti. Opisali smo prostovoljstvo in prostovoljno delo, prostovoljstvo na področju zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji ter izpostavili načela etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2011. V raziskavi je sodelovalo 40 naključno izbranih občanov, starih od 16 do 65 let ter 40 osnovnošolcev na tretji triadi. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Ugotoviti smo želeli prepoznavnost prostovoljstva in prostovoljnega dela v lokalni skupnosti ter delovanje prostovoljstva v lokalni skupnosti. Rezultati raziskave so pokazali, da v lokalni skupnosti poznajo besedo prostovoljstvo in prostovoljno delo na splošno. V prostovoljstvu sodeluje v domačem kraju skoraj polovica anketiranih občanov. Tudi delovanje na področju prostovoljstva v lokalni skupnosti jim ni tuje saj zbirajo zamaške, udeležili so se očiščevalne akcije očistimo Slovenijo, obiskujejo dobrodelne koncerte, darujejo kri, zbirajo star papir, rabljene baterije, kartuše … Zelo aktivna so tudi društva, predvsem Rdeči Križ in prostovoljno gasilsko društvo, ki uspešno delujeta že več desetletij. Kljub poznavanju prostovoljstva pa je polovica občanov prepričanih, da smo o prostovoljstvu premalo seznanjeni in menijo, da bi morali prostovoljstvo bolj oglaševati.
Ključne besede: prostovoljstvo, prostovoljno delo, lokalna skupnost, motivacija, kakovost življenja.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1455; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

56.
PREDKUPNE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH V JAVNEM INTERESU
Andreja Jeza, 2012, diplomsko delo

Opis: Predkupna pravica je pravica do nakupa stvari, pred drugimi interesenti. Poznamo pogodbeno in zakonito predkupno pravico. Ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah je zakonita predkupna pravica. Pri tej omejitvi se v javnem interesu omejuje promet oziroma razpolaganje z nepremičninami. Javni interes je regularna splošna korist. Zakonita predkupna pravica ne posega bistveno v svobodo lastnikovega razpolaganja, temveč usmerja pravni promet na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine. Zakonita predkupna pravica ne ovira lastnika nepremičnine pri odločitvi, ali bo nepremičnino prodal, temveč vpliva samo na odločitev, komu jo bo prodal. Zakonita predkupna pravica obstaja, dokler velja zakon, ki jo ureja. Pri prodaji nepremičnine mora lastnik nepremičnine (predkupni zavezanec) najprej preveriti, če njegova nepremičnina leži na območju predkupne pravice. Če nepremičnina leži na območju predkupne pravice, je prodajalec dolžan nepremičnino najprej ponuditi predkupnemu upravičencu. Predkupni upravičenec pa se mora v določenem roku izjaviti, ali bo nepremičnino kupil ali ne. Če se odloči, da je ne bo kupil, lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, vendar pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je ponudil predkupnemu upravičencu.
Ključne besede: Ključne besede: predkupna pravica, zavezanec, upravičenec, nepremičnina, občina, država, lokalna skupnost.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1532; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (434,83 KB)

57.
58.
59.
60.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici