| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
VLOGA LOKALNIH MEDIJEV V LOKALNI DEMOKRACIJI
Jernej Lasbaher, 2009, diplomsko delo

Opis: Z večanjem pristojnosti in političnega vpliva lokalnih oblasti po načelu decentralizacije in večje možnosti ljudske participacije je postalo zanimivo vprašanje, kako v lokalnih skupnostih delujejo množični mediji. Ker slednji v demokratičnih sistemih igrajo odločilno vlogo, je treba njihov vpliv ovrednotiti tudi v lokalni demokraciji. Z empirično analizo, ki je temeljila na teoriji medijev, smo ugotovili, da so lokalni viri informiranja izredno pomembni, zaradi omejenih gmotnih in človeških virov pa v kakovosti precej omejeni in zato manj vplivni. Tako kot v velikih medijih tudi v lokalnih skupnostih osrednjo vlogo igra kapital, ki ohranja nadzor nad vsebinami. Anketna raziskava je pokazala, da občani niso zadovoljni s stanjem političnega informiranja v lokalnih oblasteh in da občani navadnih občin občutijo informacijski deficit, ki ga v mestih zaradi večjega števila komercialnih medijev ne občutijo tako izrazito.
Ključne besede: lokalna demokracija, lokalni mediji, lokalna skupnost, mediji in demokracija, medijske funkcije
Objavljeno: 11.11.2009; Ogledov: 11911; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (494,20 KB)

32.
33.
LOKALNA DEMOKRACIJA NA KONKRETNEM PRIMERU MESTNE OBČINE VELENJE
Elma Babić, 2009, diplomsko delo

Opis: Z osamosvojitvijo Republike Slovenije, leta 1991, je bila uvedena parlamentarna demokracija, posledica le-te pa je, med drugim, tudi uvedba lokalne samouprave, s čimer se je Republika Slovenija pridružila tistim sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo pravico državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Ta pravica se najbolj neposredno uresničuje prav na lokalni ravni in je eno temeljnih načel demokratične ureditve. Ustava Republike Slovenije v 9. členu določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Lokalna skupnost je torej eden od stebrov demokracije in je merilo za presojo demokratičnega razvoja posamezne države. Udeležba državljanov v lokalnem javnem življenju je način, da se uveljavijo demokratične vrednote in naraste podpora javnosti lokalnim organom. Predpogoj za zagotavljanje sodelovanja občanov v lokalnem javnem življenju sta javnost dela organov lokalne skupnosti in njene uprave ter učinkovit sistem zagotavljanja pravice do informacij javnega značaja v lokalni samoupravi. Sodelovanje občanov v lokalnem javnem življenju daje možnost državljanom neposrednega vplivanja na sprejemanje odločitev, ki so povezane z njihovimi vsakdanjimi interesi in potrebami, in pravico do sodelovanja pri izvajanju lokalnih javnih zadev. Poleg tega pa javna telesa dobijo zahtevano legitimnost, sredstva za učinkovito odločanje in podporo državljanov za doseganje posebnih ciljev. Lokalna samouprava predstavlja splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije. V teoriji ločimo dve osnovni obliki udeležbe državljanov v lokalni demokraciji. Prva oblika je neposredna lokalna demokracija, ki vključuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Druga vrsta lokalne demokracije je posredna lokalna demokracija, pri kateri gre predvsem za odločanje prek organov, izvoljenih na lokalnih volitvah. E-demokracija pa predstavlja modernejšo parcipatorno obliko lokalne demokracije.
Ključne besede: lokalna skupnost, participacija, posredna in neposredna demokracija, referendum, zbor občanov, ljudska iniciativa, lokalne volitve, e-demokracija.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2723; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

34.
MOŽNOST UPORABE MENEDŽERSKIH METOD NA RAVNI LOKALNE UPRAVE
Mojca Guzej, 2010, diplomsko delo

Opis: Menedžment pomeni proces vodenja organizacije k izidom. Je sinonim za načrten proces ustvarjanja, spodbujanja in vzdrževanja tistih pozitivnih lastnosti, ki organizaciji omogoča dosego zastavljenih ciljev. Ključno vlogo pri sprejemanju odločitev ima vrhovni menedžment, ki mu pri odločanju lahko pomaga poznavanje sodobnih metod menedžmenta. Te metode morajo biti med seboj povezane in pretežno v funkciji razvoja kakovosti omogočajo uporabo tudi na področju javne uprave, tako tudi občine, kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Lokalna samouprava pomeni pravno, funkcionalno in teritorialno lokalno skupnost, ki je hkrati organizacijska, informacijska in gospodarska skupnost, ki rešuje zelo obsežne in raznovrstne naloge, pri čemer je vloga menedžmenta ključnega pomena. Pomen in vloga menedžmenta sta zlasti v ospredju, ko se od občinskih organov zahteva vse večja učinkovitost in racionalnost dela ter ustvarjalni odnos do pretežno omejenih lokalnih virov. Izkušnje pa kažejo, da menedžerji v lokalnem okolju porabijo preveč časa in energije z zagotavljanjem, da se delo opravlja pravilno in skladno z zakonodajo, premalo pozornosti pa se namenja vprašanju, katero delo je pravo in ga je treba opraviti najprej glede na vedno hitrejše spremembe, ki nastajajo v procesu razvoja lokalne samouprave. V Sloveniji imamo 193 občin, od tega je 11 mestnih občin, ki štejejo od 20 tisoč (Murska sobota) pa do 268 tisoč prebivalcev (Ljubljana), medtem ko najmanjša slovenska občina šteje le 353 prebivalcev (Hodoš). Rečemo lahko, da je vsaka občina razvojna eniteta zase, kar pomeni, da ne velja za vse neka splošna razvojna resnica, ki je uporabna za vsako priložnost. Vsaka od njih potrebuje namreč svoj organizacijski model, ki ga je treba vedno znova potrjevati in prilagajati potrebam, zahtevam in interesom občanov in zakonodaje. Uspešnost takega organizacijskega modela pa je v največji meri odvisna prav od menedžmenta oz.lokalnih menedžerjev.
Ključne besede: Ključne besede: menedžment, javna uprava, lokalna samouprava, občina oz. lokalna skupnost, občinski organi, občinska uprava, občani, strategija, dolgoročni cilji, učinkovitost, uspešnost, kakovost, sodobna informacijska tehnologija;
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 1578; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (422,17 KB)

35.
36.
PRAVNA UREDITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Sašo Ostrožnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine od njihovih prvih zametkov po narodnoosvobodilni vojni, do njihove formalne uvedbe z ustavo leta 1963 in do sedanje pravne ureditve. Z osamosvojitvijo Republike Slovenje je prišlo do uvedbe lokalne samouprave. Po Zakonu o lokalni samoupravi, je občina postala temeljna samoupravna lokalna skupnost. Pravica občine je, da na svojem območju ustanovi ožje dele občine, kot so krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Ali bo občina ustanovila ožje dele občine je povsem odvisno od nje same. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je bil položaj krajevnih skupnosti drugačen. Tako imenovane komune so opravljale državne naloge na lokalni ravni, krajevne skupnosti pa so opravljale naloge lokalnega pomena, ki so služile zadovoljevanju potreb in interesov lokalnega prebivalstva. Posebej je prikazana problematika krajevnih skupnosti v zvezi s priznavanjem pravne osebnosti, katera je podkrepljena z dvema analizama sodnih odločb, in sicer z eno sodno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in z eno ustavno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V nadaljevanju diplomske naloge je prikazana pravna ureditev krajevnih skupnosti v Občini Zagorje ob Savi. Podrobneje so predstavljene njihove naloge, organizacija in način financiranja. Poleg tega je prikazan dejanski primer razpada krajevne skupnosti Senožeti-Tirna v krajevno skupnost Šentlambert in krajevno skupnost Tirna.
Ključne besede: Krajevna skupnost, Pravna subjektiviteta krajevne skupnosti, Pravni status, Samoupravni družbeni odnosi, Ožji deli občine, Lokalna samouprava, Občina
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3321; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (337,43 KB)

37.
38.
39.
40.
ODNOSI Z JAVNOSTMI V LOKALNI SKUPNOSTI - PRIMER OBČINE KRŠKO Z OSREDOTOČENJEM NA KRIZNO KOMUNICIRANJE
Katja Bogovič, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi se preko osredotočenja na primeru delovanja službe za odnose z javnostimi na Občini Krško seznanimo z osnovnimi pojmi odnosov z javnostmi, definicijami in primeri. Skozi nalogo spoznamo, da dobri odnosi z lokalno skupnostjo temeljijo na ustrezni komunikaciji. Javnost je postala občutljiva na vsako drobno napako in le to lahko s pomočjo medijev hitro kaznuje. S tem pa ne škodi samo trenutnemu stanju, temveč tudi ugledu, kredibilnosti in zaupanju v institucijo. V nalogi spoznamo, da se Občina Krško zaveda pomebnosti dobre komunikacije z različnimi javnostmi in da na tem področju nečeloma deluje dobro. V kriznem primeru smo ugotovili, da je svoje aktivnosti vodila brez izdelanega komunikacijskega načrta, zato je za naprej priporočljivo, da ga izdelajo in se tako izognejo nekaterim problemom in dilemam.
Ključne besede: Odnosi z javnostmi, lokalna skupnost, krizno komuniciranje
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 7516; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (288,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici