| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
91.
Analiza potreb po pluralni policijski dejavnosti
Tadej Hafner, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je, da z analizo občinskih programov varnosti vseh treh občin v Zasavju, analizo podatkov kaznivih dejanj in drugih virov ogrožanja ter intervjujev z občinskimi svetniki na območju Zasavja, definiramo potrebe po pluralni policijski dejavnosti v statistični regiji Zasavje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo z deskriptivno metodo ter analizo domače in tuje literature opisali pojme in dejstva pluralne policijske dejavnosti ter predstavili zgodovinsko in geografsko ozadje vseh treh občin v Zasavju. V drugem, empiričnem delu, je poudarek bolj na analitičnem pristopu, kjer smo z zbiranjem, primerjavo in obdelavo podatkov iz javnih virov, uradnih evidenc, zakonov, strokovne literature, spletnih strani in intervjujev z občinskimi svetniki iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorja ob Savi, definirali potrebe po pluralni policijski dejavnosti v Zasavju. Ugotovili smo, da občinski svetniki v Zasavju niso v celoti seznanjeni s konceptom pluralne policijske dejavnosti, ter da je socialno stanje v Zasavju zaskrbljujoče, kar predstavlja pereč varnostni problem. Naša najpomembnejša in ključna ugotovitev te magistrske naloge je, da v Zasavju obstajajo potrebe po pluralni policijski dejavnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, pluralna policijska dejavnost, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, občinsko redarstvo, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 557; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

92.
Sodelovanje skupnosti kot temeljni element policijskega dela v skupnosti
Petra Benčina, 2016, diplomsko delo

Opis: Skupnost predstavljajo posamezniki, skupine prebivalcev, poslovneži, razne institucije kot so šole, centri za socialno delo, lokalne skupnosti in drugi. Sodelovanje skupnosti je eden glavnih elementov policijskega dela v skupnosti. Zato je enakovredno partnerstvo med skupnostjo in policijo zelo pomembno, saj smo skupaj močnejši in navsezadnje se varnostni problemi rodijo prav v skupnosti. Tako je tudi zatiranje teh problemov lažje, če se v le-to vključi skupnost v tesnem sodelovanju s policijo. Posvetovalna telesa, ki se ustanovijo za zagotavljanje varnosti, kot so sosveti, sveti po raziskavah sodeč v praksi ne delujejo tako kot je bilo najprej mišljeno. Poleg teh oblik za sodelovanje so pomembni tudi preventivni projekti in nasveti Ministrstva za notranje zadeve. Potrebno je opozoriti na delo preventivne narave s katerim dosežemo dolgotrajnejše rešitve, zato je v policijskem delu v skupnosti pomembnejše od represivnega. Ugotovili smo, da kljub prizadevanjem za enakopravno sodelovanje partnerjev, glavno odgovornost še vedno nosi policija. Ovire pri vzpostavitvi partnerstev pa so slabo komuniciranje, nepozavanje dela policije ter slabo javno mnenje o policiji. Preučene raziskave na temo pripravljenosti občanov za sodelovanje s policijo so pokazale, da na področju policijskega dela v skupnosti policija zaznava visoko mero pripravljenosti za sodelovanje, vendar bi bili prebivalci v največji meri pripravljeni sodelovati pri reševanju konfliktov, ki se pojavljajo v njihovem kraju bivanja. Zato pa je pri lokalni skupnosti pomembna predvsem pripravljenost sodelovanja županov s policijo ter občani.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 562; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (385,05 KB)

93.
Model sistema inšpekcijskega nadzora na ravni lokalne samoupravne skupnosti
Sabina Tehovnik Kumar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je prikazana uporaba sistemskega pristopa, kvalitativnega modeliranja in uporaba modela sistemske dinamike pri reševanju problematike inšpekcijskega nadzora na ravni samoupravne lokalne skupnosti. Za celovit opis in razumevanje kompleksnega sistema je uporabljen kvalitativni model v obliki vzročno-posledičnega diagrama. Vzročno-posledični diagram predstavlja osnovo za izgradnjo enovitega modela sistemske dinamike. Z uporabo modela smo podrobneje izoblikovali dejavnike vpliva in njihovo soodvisnost ter določili merila učinkovitosti in uspešnosti nadzora. Razviti model sistemske dinamike omogoča boljše poznavanje delovanja in dinamike sistema in s tem prispeva k oblikovanju novih politik vodenja in upravljanja, kar vodi k višji učinkovitosti inšpekcijskih služb.
Ključne besede: sistemski pristop, model sistemske dinamike, inšpekcijski nadzor, lokalna samoupravna skupnost, sistemska dinamika, modeliranje in simulacija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 586; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

94.
POSTOPKI DRŽAVE IN LOKALNIH SKUPNOSTI ZA PRIDOBITEV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA PRI IZGRADNJI JAVNE INFRASTRUKTURE
Alan Žiberna, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri načrtovanju izgradnje javne infrastrukture se država in lokalne skupnosti nemalokrat srečajo s problematiko umestitve v prostor. Pri tem je potrebno pretehtati, katera trasa bo najcenejša in preveriti, po katerih nepremičninah bo trasa infrastrukture potekala. V konkretnih primerih se velikokrat srečajo z nepremičninami v zasebni lasti. Diplomska naloga bo predstavila postopke, ki jih imajo organi javnega prava na voljo, da pridobijo ustrezno pravico graditi na tem nepremičnem premoženju. Najbolj enostaven način je nedvomno pravno-poslovna pridobitev, pri kateri se stranki sporazumeta o vseh bistvenih sestavinah in podpišeta pogodbo o prodaji nepremičnine oziroma drugi razpolagalni pravici. V primeru, da stranki ne dosežeta sporazuma, pa imajo javni organi na voljo različne instrumente, s katerimi »prisilijo« lastnike k prodaji o oziroma omejitvi lastninske pravice. Ti instrumenti, ki so v diplomski nalogi podrobneje opisani in predstavljeni so razlastitev, ustanovitev stvarne služnosti oziroma stavbne pravice in začasna pravica uporabe nepremičnine.
Ključne besede: nepremičnina, javna korist, javna infrastruktura, država, lokalna skupnost, lastninska pravica, razlastitev, služnost, stavbna pravica, predkupna pravica, pogodba.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (645,39 KB)

95.
PRENOS PRISTOJNOSTI IZVAJANJA LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB S PODROČJA ENERGETIKE NA DRŽAVO
Janja Tkavc Smogavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Na evropskem trgu je v zadnjih dvajsetih letih poraba zemeljskega plina močno porasla. V državah so se oblikovali tako imenovani naravni monopoli, ki so imeli ekskluzivne pravice v dejavnosti dobave zemeljskega plina. Evropska unija je s sprejetjem treh zakonodajnih svežnjev želela vzpostaviti konkurenčen trg, do katerega bi imeli dostop vsi uporabniki. Direktive Evropske unije je Slovenija, z malo zamude, dokaj uspešno prenesla v slovenski pravni red. Leta 2014 je sprejela nov Energetski zakon /EZ-1/, v katerem je implementirala tretji zakonodajni sveženj in pravno uredila področje energetike v Sloveniji. Področje dobave in distribucije toplote s strani Evropske unije ni tako podrobno regulirano kot dobava ter distribucija zemeljskega plina. Razlog za to je v drugačni naravi dejavnosti distribucije in dobavi toplote, saj je le-ta vezana na manjša zaokrožena območja. Sistemska ureditev izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb s področja energetike na lokalni ravni je slaba. Kljub pozitivnim učinkom novega Energetskega zakona /EZ-1/ se pojavljajo težave s podzakonskimi (občinskimi) predpisi, ki posegajo bodisi v pravice uporabnikov in se jim nalaga dodatne obveznosti, bodisi v pravice izvajalcev in se jim nalagajo prekomerne obveznosti. Pri morebitnem prenosu pristojnosti na drugo, višjo raven največ težav predstavlja lastništvo gospodarske javne infrastrukture in prenos izvajalcev gospodarske javne službe na drugo raven. Kljub vsem pravnim, tehničnim, ekonomskim, administrativnim in drugim oviram se ugotavlja, da bi bilo dejavnost distribucije zemeljskega plina smiselno prenesti na višjo raven, medtem ko dejavnost distribucije toplote in drugih energetskih plinov ni primerna za prenos na državo ali drugo višjo raven. Razlog je v naravnih značilnostih dejavnosti distribucije toplote, ki je vezana na manjše zaokroženo območje, ki v večini primerov ne presega meja občine. Prav tako je iz analize pravne urejenosti izvajanja distribucije zemeljskega plina na občinski ravni mogoče ugotoviti, da občine ne sledijo v celoti slovenski in evropski zakonodaji, sistemska urejenost gospodarskih javnih služb po občinah je različna in v določenih občinah neustrezna oziroma nezakonita. Še slabše je urejeno področje distribucije toplote in drugih energetskih plinov v vseh občinah, vendar je narava izvajanja gospodarske javne službe takšna, da prenos izvajanja na višjo raven ne bi bil sprejemljiv. Na področju distribucije toplote bi bilo to dejavnost nujno potrebno pravno urediti in poenotiti na občinski ravni.
Ključne besede: lokalne gospodarske javne službe, lokalna skupnost, energetika, distribucija zemeljskega plina, distribucija toplote, gospodarska javna infrastruktura, izvajalci gospodarskih javnih služb
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

96.
Ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti
Janja Pavšič, 2016, magistrsko delo

Opis: Stvarno premoženje lokalnih skupnosti in premoženje na sploh, je občutljiva tematika, ki zadeva prav vsakega lastnika nepremičnine. Lokalne skupnosti so lastnice zelo velikega števila nepremičnin, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem in v Italiji. Imajo toliko premoženja, da veliko lokalnih skupnosti svojega premoženja, sploh nima v celoti evidentiranega. V Sloveniji ZSPDSLS sicer predpisuje dolžnost vzpostavitve in vodenja evidenc nepremičnega premoženja, vendar je iz razgovorov z lokalnimi skupnostmi razbrati, da te evidence niso usklajene z dejanskim stanjem. Posledica sprejetja Zakona o davku na nepremičnine, ki je bil nato razveljavljen, je bila, da so lokalne skupnosti začele pospešeno pregledovati stanje svojega nepremičnega premoženja, vendar točnega pregleda nad vzpostavljenimi evidencami in uskladitvijo z dejanskim stanjem, nimamo. Razpolaganje s stvarnim premoženjem se z vidika lokalne skupnosti obravnava iz različnih zornih kotov. Zagotovo je prodaja nepremičnin pot do prihodkov proračuna, vendarle pa ni in tudi ne sme biti to edini razlog prodaje. Prodaja gradbenih parcel ali obstoječih objektov ima večjo dodano vrednost od samega prihodka od prodaje, ki je enkraten. Postopki prodaje stvarnega premoženja so v Sloveniji dokaj podrobno predpisani, morda celo preveč podrobno. To je nedvomno eden od razlogov za številne napake, ki se pri ravnanju s stvarnim premoženjem pojavljajo. Poleg pretiranega normiranja smo priča tudi pogostim spremembam zakonodaje, ki jim občine z zelo malo zaposlenimi, težko sledijo. Še dodatno otežuje ravnanje s stvarnim premoženjem zakonodaja, ki ne predvideva nobenih izjem, ki se v praksi pokažejo za nujne. V magistrski nalogi je tako prikazana primerjava zakonodaje na področju razpolaganja s stvarnim premoženjem v Sloveniji, v Italiji in na Hrvaškem ter na podlagi primerjalne analize podan predlog za spremembo zakonodaje. Napake, ki jih lokalne skupnosti pri svojem delu naredijo, bi lahko razdelili na dva sklopa. V prvi sklop lahko uvrstimo napake, ki so posledica površnosti in kljub strojeni napaki, premoženje lokalne skupnosti ni oškodovano. V drugi sklop pa lahko uvrstimo napake, ki bi jih bilo potrebno poimenovati kot »namerno neupoštevanje in izigravanje zakona«. Zakonodajna ureditev v Sloveniji je kljub pomanjkljivostim dobra, saj je relativno poenotena, medtem ko lokalne skupnosti na Hrvaškem in v Italiji to materijo samostojno urejajo s svojimi odloki. Kljub temu, bi bilo smiselno obstoječo še izboljšati in iz tujih pravnih ureditev povzeti nekatere rešitve, ki bi olajšale dolgotrajne postopke ravnanja s stvarnim premoženjem. Zagotovo bi bilo smiselno uvesti določene izjeme od prodaje nepremičnin na javni dražbi oz. javnem zbiranju ponudb, kot jih poznajo na Hrvaškem, stroške postopka bi bilo smiselno prevaliti na stranko, v tistih primerih, ko se nepremičnina prodaja izključno na podlagi vloge in interesa stranke, izdelavo cenitev nepremičnin bi lahko predvideli znotraj občinske uprave, seveda pod pogojem, da ima javni uslužbenec opravljen ustrezen strokovni izpit, uvesti bi morali odškodninsko odgovornost v primeru oškodovanja premoženja lokalne skupnosti in ničnost pogodb sklenjenih v nasprotju z zakonodajo.
Ključne besede: stvarno premoženje, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, nepremičnina, lokalna skupnost, ravnanje s stvarnim premoženjem
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 580; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

97.
Vpliv zadolženosti občin na pridobivanje sredstev Evropske unije
Bernarda Maučec Cigan, 2016, magistrsko delo

Opis: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna. Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom. V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave. Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij. Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino. Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države. Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Ključne besede: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 745; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

98.
Interesna zveza občin
Nina Dajčman, 2016, diplomsko delo

Opis: Lokalna skupnost je temelj lokalne demokracije in odgovornosti za zagotavljanje javnih storitev. Pojem lokalne skupnosti je reziduum za občino, ki se v vseh državah Evrope pojavlja kot temeljna enota lokalne samouprave. Vprašanje optimalne velikosti občine in reorganizacije lokalne samouprave je pereče že kar nekaj časa in izpostavlja problem stroškovne zahtevnosti in razdrobljenega izvajanja občinskih nalog. S tem problemom se vse od leta 1994, ko so se ustanavljale nove občine, srečuje tudi Slovenija. Zaenkrat v Sloveniji ni prepoznati propulzivnih signalov za reorganizacijo lokalne samouprave, jasno pa je, da bo ta prej kot slej nujno potrebna. Opisani razvojni izzivi, ki se pojavljajo na državni ravni in ravni lokalne skupnosti, z namenom bolj ekonomičnega in učinkovitega zagotavljanja občinskih nalog napotujejo na medobčinsko povezovanje. Medobčinsko sodelovanje zagotavlja operativno sposobnost in uspešnost pri zagotavljanju lokalnih javnih služb, hkrati pa občinam omogoča lažje in hitrejše doseganje skupnih ciljev ter reševaje podobnih težav. V številnih evropskih državah medobčinsko sodelovanje predstavlja temeljno orodje za doseganje učinkovitosti in za izboljšano izvajanje gospodarskih lokalnih javnih služb. Interesna zveza občin, kot ena izmed oblik medobčinskega sodelovanja, je institut odgovornega in trajnostnega zagotavljanja nalog, ki so glede na zakonsko ureditev dolžnost občin. Zgolj pogodbeno sodelovanje in združevanje sredstev ni vedno zadostno, zato je interesno povezovanje občin razvojna nujnost. Interesna zveza občin je namenjena izvajanju regulatornih nalog in investicijskih programov. V Sloveniji se je oblikovanje interesnih zvez občin ustavilo pri predlogih, realizacija tega instituta še ni bila dosežena. Glavna ovira pri uresničitvi interesnih zvez v praksi je strah pred prenosom pristojnosti in izgubo lokalne identitete.
Ključne besede: Lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, velikost občin, medobčinsko sodelovanje, interesna zveza občin.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

99.
Policijsko delo v skupnosti - primer urbanizirane vasi Limbuš
Marjetka Planinc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali policijsko delo v skupnosti. To je moderni način izvajanja policijske dejavnosti, pri katerem policisti in krajani sodelujejo. V uvodu smo z deskriptivnim pristopom opredelili vlogo policije v družbi in pojem deviantnega vedenja. V teoretičnem delu smo prikazali razvoj policije v Republiki Sloveniji, predstavili sedanjo zakonsko podlago za delovanje policije in opisali pričakovane karakteristike policistov. Implementacijo policijskega dela v skupnosti smo ugotavljali z raziskavo v urbanizirani vasi Limbuš. Empirični del vsebuje demografske podatke kraja in krajanov. Glavni metodi dela sta bili osebni, strukturirani intervju z akterji varnosti ter pisna in elektronska anketa za krajane. Ugotovili smo, da ključni akterji dejavno sodelujejo pri zagotavljanju varnosti v Limbušu. Krajani se počutijo varno, želijo sodelovati s policijo, niso pa seznanjeni s policijskim delom v skupnosti ter vodjem policijskega okoliša. Policijsko delo v skupnosti se v kraju Limbuš implementira počasi. Posebnost diplomske naloge je organizacija in izvedba okrogle mize z naslovom »Ali se počutite varno?«. V kraju Limbuš je dogodek predstavljal prvo takšno povezavo med teoretičnimi, strateškimi in usmeritvenimi dokumenti Ministrstva za notranje zadeve in Policije, gosti (podžupan Mestne občine Maribor, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor, predsednik krajevne skupnosti) ter prebivalci, ki jim je pravzaprav namenjena policijska dejavnost. Izpostavljeni so bili problemi nevarnih šolskih poti, finančne podhranjenosti krajevne skupnosti in (s tem povezane) neurejene kanalizacije. Ugotovili smo, da bi bilo dobro organizirati še eno okroglo mizo, na kateri bi bil gost vodja policijskega okoliša. Rezultati diplomskega dela so koristna informacija tako za strokovnjake, raziskovalce področja varnosti v Sloveniji, kot tudi za laične bralce.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 758; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (743,67 KB)

100.
Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju
Gašper Pečar, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju je prišlo v Sloveniji do korenitih družbenih sprememb: gospodarske krize s številnimi negativnimi posledicami, nazadovanja v gospodarstvu, naraščanjem brezposelnosti ter revščine, v zadnjem času iščemo rešitve tudi za migracijske tokove. Vse negativne posledice povečujejo možnosti za kriminaliteto na nekaterih področjih preprečevanja in zatiranja kriminalitete, zato zahtevajo učinkovite ukrepe zagotavljanja varnosti. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se zagotavlja varnost v lokalnem okolju. Naloga je razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opredelili lokalno skupnost, pojasnili organizacijo Slovenske policije, predstavili občino Oplotnica, povzeli rezultate predhodnih raziskav s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, osvetlili pomen delovanja policije v lokalni skupnosti, predstavili pomen drugih organov (varnostnega sosveta, občinskih redarjev idr.), povzeli varnostni načrt Občine Oplotnica, predstavili trende varnostnih pojavov v obdobju 20132015 in predstavili vlogo lokalne policije, opredeljeno v Resoluciji o preprečevanju in zatiranju kriminalitete. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kako varno se počutijo občani, kakšna so njihova pričakovanja od varnostnih organov, subjektov in institucij, kakšno mnenje imajo o policiji idr. Uporabne informacije smo preko razgovora pridobili tudi od vodje policijskega okoliša. Čeprav so navedeni družbeni premiki državnega in celo mednarodnega pomena, je kakovostno zagotavljanje varnosti na lokalni ravni pomembno in smiselno zaradi nešteto možnosti sodelovanja med prebivalci in varnostnimi organi, možnosti neformalnega opazovanja, nadzora in hitrega odziva, tesnejše vpetosti policije ter drugih organov v življenja občanov ter s tem hitrejšega pretoka informacij ter ukrepanja. Predhodne raziskave in tudi naša potrjujejo, da je zagotavljanje varnosti zelo učinkovito tudi na področju preprečevanja kriminalitete.
Ključne besede: varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, občine, program varnosti, preprečevanje kriminalitete, policijsko delo v skupnosti, občinsko redarstvo, varnostni sosveti, diplomske naloge
Objavljeno: 11.01.2017; Ogledov: 922; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici