| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 124
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča občank in občanov Občine Vodice o gasilcih in gasilskih organizacijah
Urban Koglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino.
Ključne besede: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 75; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

2.
Občutki ogrožanj v občini Beltinci
Leonida Zver, 2020, diplomsko delo

Opis: Svet v zadnjem času ogroža vse več nevarnosti, ki so vse bolj moteče ne glede na področja, kjer se pojavljajo. Raziskovalci so že v preteklosti proučevali, kaj najbolj vpliva na občutke ogrožanj in posledično strah zaradi kriminalitete pri ljudeh. Kljub nevarnostim, ki nam pretijo, je pomembno, da se posamezniki v domačem kraju počutijo varno, saj le tako lahko mirno in spokojno živijo. Zato je policija v začetku 21. stoletja začela spodbujati model policijskega dela v skupnosti, kjer so v ospredju odnosi prebivalcev z delom policije. Ideja za diplomsko nalogo je nastala zaradi zanimanja o občutkih ogrožanj med občani občine Beltinci. Tudi jaz prihajam iz te občine, zato me je zanimalo, kako varno se počutijo občani – moja družina, prijatelji, znanci in drugi. Ob tem smo preverili, ali anketirani zaupajo ljudem v soseski, imajo tam prijatelje, na katere se lahko zanesejo, in ali srečajo veliko znancev, ko gredo na sprehod ali v trgovino. Opravili smo raziskavo z metodo anketiranja med prebivalci občine Beltinci. Ugotovili smo, da se prebivalci občine Beltinci v svojem domačem okolju počutijo varno. Bolj varno se počutijo moški kot ženske in tudi mlajši se počutijo bolj varno kot starejši. Večina anketiranih zaupa ljudem iz soseske in ima tam prijatelje, na katere se lahko zanese. Od vseh kaznivih dejanj jih najbolj vznemirja viktimizacija zaradi vloma, najmanj pa goljufija. Za večjo varnost občanov bi lahko poskrbeli z izboljšano ulično razsvetljavo in delavnicami, kjer bi občane seznanjali s problematiko in delom policije. V šolah in vrtcih bi poleg projektov o cestni problematiki in drogah lahko začeli uvajati še projekte, kjer bi jim predstavili manj znana kazniva dejanja in načine, kako se jim lahko izognemo, kako se pred njimi ubranimo, pomagamo žrtvi ali kako odpravimo posledice takega dejanja.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminaliteta, občutki ogrožanj, strah pred kriminaliteto, lokalna skupnost, Beltinci
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (808,06 KB)

3.
Načini zagotavljanja varnosti in delo policije v občinah Ajdovščina in Vipava
Katja Tominec, 2020, magistrsko delo

Opis: Za zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih je v prvi vrsti poleg prebivalcev odgovorna policija. V zadnjih letih pa so tudi občine začele pridobivati vse večjo vlogo pri zagotavljanju varnosti. Sodobni pristopi zagotavljanja varnosti temeljijo na sodelovanju in partnerstvih. Poleg sodelovanja državnih organov, lokalnih skupnosti, občinskih redarstev ter drugih so za zagotavljanje varnosti ključni tudi prebivalci sami. Sodelovanje med policijo in prebivalstvom zajema koncept policijskega dela v skupnosti, ki predstavlja način približevanja policije prebivalstvu in korak k skupnemu reševanju problemov in zagotavljanju varnosti. Namen policijskega dela v skupnosti je ugotavljanje in reševanje varnostnih problemov. V okviru občin pa delujejo varnostni sosveti, kjer se srečujejo predstavniki policije, občine, šol, socialnih služb, nevladnih organizacij, zasebnih podjetij ter drugih z namenom prepoznavanja problemov v skupnosti. V raziskavi o načinih zagotavljanja varnosti in o delu policije v občinah Ajdovščina in Vipava smo ugotovili, da so anketiranci najbolj naklonjeni vključevanju varnostnih vsebin v izobraževalni proces vrtcev in šol ter varni poti v šolo. Najmanj pa so naklonjeni najemu storitev zasebnih varnostnikov ter povečanju pooblastil občinskim redarjem. Anketiranci so policiste najbolj uspešno ocenili pri nudenju pomoči pri zaščiti in reševanju ter pri varovanju življenja. Najslabše ocene pa so policisti dobili pri preiskovanju gospodarske kriminalitete in preprečevanju vandalizma. Ob primerjavi lastne raziskave z raziskavo Varnost v lokalnih skupnostih 2017, je bilo ugotovljeno, da so anketiranci naklonjeni večjemu številu policistov v primerjavi s celotno Slovenijo, ter da so manj oz. enako naklonjeni večanju pooblastil občinskim redarjem. Ob primerjavi ocenjevanja uspešnosti nalog in dolžnosti policije je bilo ugotovljeno, da anketiranci naloge in dolžnosti policije ocenjujejo nižje kot pa prebivalci celotne Slovenije.
Ključne besede: varnost, zagotavljanje varnosti, policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 354; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Samozaščitno ravnanje prebivalcev mestne občine Kranj
Pia Demšar Šmajd, 2020, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih je, zaradi raznoterih groženj in raznolikih varnostnih potreb, zahtevna naloga. V proces zagotavljanja varnosti se zato vključujejo različni deležniki, med katere uvrščamo tudi prebivalce, ki lahko skozi sodelovanje z varnostnimi organi in samozaščitnim ravnanjem prispevajo k večji osebni varnosti in kakovosti bivanja v lokalnih skupnostih. Namen diplomskega dela je predstaviti koncept samozaščitnega ravnanja in njegovo vlogo v sistemu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih ter raziskati značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev v večji slovenski občini. V teoretičnem delu so predstavljeni subjekti zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, vloga prebivalcev v preventivnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na njihovo samozaščitno ravnanje, v empiričnem delu pa kvantitativna raziskava, izvedena med respondenti iz Mestne občine Kranj. Rezultati raziskave, v kateri smo analizirali, kako respondenti skrbijo za varnost svojih domov, prevoznih sredstev in kakšno je njihovo preventivno ravnanje, kažejo, da je njihovo samozaščitno ravnanje dobro razvito ter da se v svojem domu in soseski počutijo varno. Za varnost svojih domov in prevoznih sredstev najpogosteje poskrbijo z uporabo mehanskih sredstev (kot so ograje in ključavnice), medtem ko je uporaba finančno zahtevnejših ukrepov (kot so storitve varnostnih služb) manj pogosta. Preventivno ravnanje respondentov se izraža tudi s sosedskim sodelovanjem. Izmed različnih deležnikov so najbolj zadovoljni z delom policije, najmanj pa z delom občinskih redarjev. Ugotovili smo, da pri uporabi različnih ukrepov med demografskimi skupinami respondentov večinoma ne prihaja do statistično značilnih razlik. Ugotovitve raziskave so uporabne za razumevanje značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev, njihovega doprinosa k strategijam preprečevanja kriminalitete ter načrtovanje pristopov za spodbujanje prebivalcev k sodelovanju pri zagotavljanju večje varnosti v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, lokalna skupnost, prebivalci, samozaščitni ukrepi, preventivno ravnanje, Mestna občina Kranj
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 170; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti - študija primera Mestne občine Murska Sobota
Aljuška Petek, Katja Eman, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja subjekte, ki delujejo na področju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti, ter dejavnike preprečevanja kriminalitete, in sicer: policijsko delo v skupnosti, kriminalna žarišča, sodelovanje občanov in strah pred kriminaliteto. Namen prispevka je predstaviti študijo primera Mestne občine Murska Sobota, v okviru tega pa tudi romsko skupnost na tem območju. Metode: V članku smo predstavili pregled najbolj relevantnih študij s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih okoljih ter analizirali statistične podatke iz letnih poročil policije. Opravili smo tudi strukturirana intervjuja z vodjo policijskega okoliša in z romskim svetnikom. Ugotovitve: V študiji Mestne občine Murska Sobota smo ugotovili, da gre za varno lokalno skupnost, kar potrjujejo tudi razgovori z deležniki zagotavljanja varnosti in policijska statistika (od leta 2011 do leta 2015), ki kaže tudi na visoko preiskanost kaznivih dejanj na PU Murska Sobota. Na področju zagotavljanja varnosti je v občini veliko narejenega, od izvedbe raznih konferenc, okroglih miz, delavnic do drugih projektov. Praktična uporabnost: Študija primera zagotavljanja varnosti v Mestni občini Murska Sobota je korak k raziskovanju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti, hkrati pa ponuja analizo stanja romske skupnosti na tem območju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirnost članka se kaže v študiji primera dobre prakse, ki ga predstavlja Mestna občina Murska Sobota. Iz ugotovitev je možno črpati tudi znanje, ki ga je možno prenesti na podobne situacije.
Ključne besede: varnost, policija, lokalna skupnost, Murska Sobota, romska skupnost
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (371,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Policijska uprava Murska Sobota - primer dobre prakse policijskega dela v dobro lokalne skupnosti
Katja Eman, Damir Ivančić, Dejan Bagari, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: olicija je v preteklem desetletju uspešno implementirala model policijskega dela v skupnosti in naredila pomemben korak k varnejši lokalni skupnosti, o čemer priča tudi zadovoljstvo Pomurcev z delom policije (Petek in Eman, 2018). Uspešnemu projektu policijskega dela v skupnosti Nazaj k ljudem so sledili še Akademija detektiva Frančeka v Termah Banovci, projekt Družina v prometu v sodelovanju z osnovnimi šolami, preventivni projekti Pobarvali bomo, Soboški bicikl in Skupaj premagovali ovire za slepe v Mestni občini Murska Sobota (MO Murska Sobota), projekt Hvala, ker ne uporabljate mobilnega telefona ter ne nazadnje tudi usposabljanje policistov za delo z AED in pomoč pri srčnem zastoju. PU MS se lahko pohvali tudi z aktivnim sodelovanjem v dobrodelnih akcijah, med katerimi je najbolj znan letni koncert Orkestra slovenske policije, kjer zbrana sredstva podarijo pomoči potrebnim otrokom v regiji. Poleg aktivnega sodelovanja z lokalno skupnostjo PU MS skrbi tudi za svoje zaposlene, pri čemer najbolj izstopa projekt Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je dobil državno priznanje za najboljšo dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu ter priznanje Agencije EU za zdravo in varno delovno okolje za vse generacije. Praktična uporabnost: PU MS je nedvomno primer dobre prakse policijskega dela v skupnosti, ki lahko služi kot model za druge. Nedvomno pa si mora pomurska policija tudi v prihodnje prizadevati in biti dosegljiva ter vidna ljudem, da bodo tudi ljudje pripravljeni sodelovati z njo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavi prvi primer dobre prakse policijskega dela v skupnosti v slovenskem prostoru, ki je uporabna tako za slovensko policijo kot tudi lokalne skupnosti in druge deležnike na področju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti.
Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, varnost, lokalna skupnost, Policijska uprava Murska Sobota
Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Kriminaliteta na območju Policijske postaje Šentilj
Matjaž Trunk, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali kriminaliteto na območju PP Šentilj. Kot osrednjo temo smo predstavili statistične podatke gibanja kriminalitete na PP, uspešnost preiskovanja s strani policije ter njihovo sodelovanje z lokalno skupnostjo. Upoštevani so bili statistični podatki policije za šestletno obdobje (2013 do 2018). Analizirali smo statistične podatke za posamezna leta, ki smo jih nato primerjali med seboj, s podatki drugih primerljivih PP in podatki za celotno Slovenijo, pri čemer smo ugotovili, da so glede na statistične podatke varnostne razmere na območju PP Šentilj ugodne in da je stopnja varnosti na visoki ravni. Policija je brez sodelovanja in pomoči lokalne skupnosti manj uspešna pri reševanju problemov zatiranja kriminalitete in opravljanja drugih nalog na področju varnosti, zaradi česar se usmerja v skupnost usmerjeno policijsko delo. Policisti PP Šentilj zaradi kadrovskega primanjkljaja v zadnjih letih ne morejo do potankosti slediti usmeritvam v skupnost umerjenega dela. PP Šentilj kljub temu uspešno sledi svojemu poslanstvu po zagotavljanju čim večje stopnje varnosti z nenehnim prilagajanjem na varnostne izzive, saj so s svojim delom pomembno pripomogli k ugodnim varnostnim razmeram na območju PP Šentilj. Zavedati se moramo, da je v našem življenjskem in delovnem okolju veliko odklonskih dejavnikov in pojavov, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Največjo grožnjo varnosti predstavlja prav kriminaliteta, ki ves čas predstavlja izzive, kako se z njo spopadati. Vrsto nalog za zagotovitev te dobrine v prvi vrsti opravlja policija, ki je za to tudi poklicana. Poleg nje pa morajo svoj delež za zagotavljanje varnosti prispevati tudi vsak posameznik, lokalna skupnost in druge institucije. Varnost je za človeka zelo pomembna vrednota. Vsak posameznik stremi k temu, da doživlja občutek varnosti in se počuti varno. Gre za potrebo, ki jo posameznik želi zadovoljiti, po drugi strani pa tudi za javno dobrino, do katere ima po Ustavi Republike Slovenije pravico vsakdo. Varnost je vrednota, ki je in mora biti v družbi cenjena in spoštovana.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminaliteta, kaznivo dejanje, varnost, lokalna skupnost, policijska dejavnost, v skupnost usmerjeno policijsko delo
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 323; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Prekrškovna odgovornost župana
Tonja Veček, 2019, diplomsko delo

Opis: Lokalne skupnosti so orodje, ki ga smo si ga ljudje izmislili za lažje zadovoljevanje svojih potreb, saj imajo na različnih območjih različni ljudje tudi različne potrebe. Zato vsaka 4 leta za lastno območje izvolijo svojega predstavnika, ki bo zadovoljeval te potrebe in ravnal v dobro njihove občine. Ta predstavnik je župan, ki predstavlja občino, skrbi za izvajanje njenih finančnih poslov ter njen razvoj. Ima tudi vpliv pri sprejemanju odlokov, lahko pa se zgodi, da naloge z občinske ravni preidejo na državno, in sicer če se država za to odloči in priskrbi potrebna sredstva. Županu je torej dano veliko zaupanje, na žalost pa se to zaupanje dostikrat zlorabi in za preprečevanje takšnih in drugačnih zlorab, smo ljudje ustvarili tudi zakone, ki urejajo med drugim županove pristojnosti, kazniva dejanja, prekrške ter njihove sankcije. Župani morajo odgovarjati za svoja dejanja, v rokah države pa je, da bo to odgovornost uzakonila ter v praksi tudi preverjala, kot se spodobi za pravno državo. Glede na to, da so župani predstavniki in organ občine, morajo v skladu s pomembnostjo svoje funkcije sprejeti tudi odgovornost za svoja dejanja. V primeru, da država ne sankcionira dovolj ali sploh ne sankcionira dejanj, ki so koruptivna, neodgovorna, nepremišljena in naklepno povzročijo škodo občini, se to posledično odraža tudi na višji, torej državni ravni. Dandanes je toliko področij, ki so že urejena ampak veliko je tudi tistih, ki so urejanja še potrebna, še posebej zato, ker Evropska unija množično izdaja uredbe in je težko slediti vsem spremembam in pravzaprav na konkretni ravni vedeti, kaj sploh župan sme in ne sme v okviru zakonov ter uredb. Prekrški so razpršeni po različnih zakonih in uredbah, so tudi nepregledni in precej milostni. Kar pa pomeni odstopanje od načela jasnosti in določnosti predpisov ter slabi zaupanje v državni red.
Ključne besede: župan, prekršek, globa, občina, odgovornost, država, lokalna skupnost, sankcija
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 303; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (454,25 KB)

9.
Zdravstvena obravnava starostnika z demenco v domačem okolju
Barbara Pristovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pri starostnikih je demenca pogosta bolezen. Starostna meja se iz leta v leto povečuje, zato demenca strmo narašča in predstavlja velik problem na svetovni ravni. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z demenco v domačem okolju, kar predstavlja izziv za zdravstveno nego. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pol-strukturiranim intervjuji in jih vsebinsko opredelili. Pridobljene intervjuje smo obdelali in podatke opisno predstavili. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. Potekali so anonimno, z možnostjo odklonitve. Sodelovalo je 10 diplomiranih medicinskih sester. Rezultati: Združili smo kode, ki smo jih deskriptivno opisali ter združili v štiri teme: zdravstvena obravnava dementnega starostnika na domu; pristopi, ki jih diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu uporabljajo med opravljanjem negovalnih intervencij; občutki, ki jih doživljajo dementni starostniki med obravnavo in opažanja diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki jih zaznajo pri svojcih. Iz pridobljenih intervjujev smo ugotovili, da imajo dobre izkušnje z dementnimi starostniki, najpogostejše ovire vidijo v nesodelovanju z dementnimi starostniki kadar bolezen napreduje. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z dementnimi starostniki. Ovire, ki jih opažajo so predvsem v komunikaciji, nesodelovanju in spremembi vedenja pri dementnih starostnikih. Za strokovno izvedbo negovalnih intervencij vključijo svojce in prilagodijo pogovor, ki je razločen in razumljiv.
Ključne besede: dementni starostnik, patronažna medicinska sestra, svojci, lokalna skupnost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 542; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Grozd kot organizacijski model za razvoj turizma v lokalni skupnosti
Iztok Debevc, 2019, magistrsko delo

Opis: Grozd je sodobna organizacijska oblika medsebojnega povezovanja in deluje na različnih geografskih območjih. V osnovi gre za gospodarsko omrežje, v katero se združujejo podjetja, institucije, druge oblike organizacij in posamezniki, ki želijo prek medsebojnega povezovanja in sodelovanja uresničiti svoje in skupne cilje grozda. Deležniki se združujejo v grozde z dolgoročnimi nameni. Ker vsak izmed njih prispeva znanje in izkušnje s svojega področja, imajo tako vsi večje možnosti za razvoj in napredek ter so tako bolj konkurenčni na lokalnem in globalnem trgu. V lokalni skupnosti Kranjska Gora je prišlo do interesnega združevanja nekaterih deležnikov, ki delujejo na področjih digitalnega marketinga, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, visoko tehnološke infrastrukture, turističnih storitev ter raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ti želijo z digitalizacijo preoblikovati obstoječi turizem na območju lokalne skupnosti Kranjska Gora. Deležniki so v začetni fazi medsebojnega sodelovanja, zato nimajo vzpostavljene organizacijske oblike, na podlagi katere bi se lahko združevali. Naš namen je bil zato, da v okviru magistrskega dela oblikujemo organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti Kranjska smo oblikovali s pomočjo teoretičnih in empiričnih spoznanj. V empiričnem delu smo naredili posnetek in analizo obstoječega stanja organiziranosti deležnikov v turizmu v lokalni skupnosti Kranjska Gora, primerjalno analizo turističnih grozdov iz tujine in oblikovali predlog organizacijskega modela turističnega grozda za lokalno skupnost Kranjska Gora. Organizacijski model grozda oblikujemo po fazah, v okviru katerih je treba določiti vizijo, poslanstvo, cilje, strategijo, organizacijsko obliko in strukturo ter način financiranja. Ugotovili smo, da je najprimernejša organizacijska oblika registriranosti gospodarsko interesno združenje, organizacijsko strukturo pa naj sestavljajo skupščina, nadzorni odbor, upravni odbor in pisarna grozda. Za financiranje grozda je najprimernejša uporaba zasebnih in javnih finančnih sredstev iz različnih virov (članarine, donacije, sponzorstva, prihodki od tržnih in drugih dejavnosti, lokalna, državna in evropska javna sredstva). Zaradi dinamičnega okolja, v katerem deluje grozd, in razvoja dejavnosti je treba preverjati in posledično prilagajati tudi organizacijsko strukturo, za kar je primeren model 7S.
Ključne besede: organizacijski model, grozd, turistična destinacija, lokalna skupnost Kranjska Gora
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici