1. Sodelovanje redarstev z drugimi subjekti zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTina Gatej, 2023, diplomsko delo Opis: Ena izmed primarnih nalog občin je skrb za javno varnost in red na območju občine in organizacija redarske službe. Te so v zadnjem času postale pomemben člen zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti. Redarji imajo z zakonom določena pooblastila, ki se nanašajo na zagotavljanje prometne varnosti, javnega reda in miru ter splošne varnosti na javnih površinah, občinskih cestah in rekreacijskih poteh. Varnost v lokalni skupnosti je široka kategorija, ki pa ni v celoti pokrita s pristojnostmi redarstev. Posledično je za učinkovito naslavljanje varnostne problematike nujno sodelovanje med različnimi subjekti, ki med drugim vključujejo policijo, gasilce, reševalne službe, varuhe-nadzornike, civilno zaščito in inšpektorate.
V diplomskem delu je bila opravljena raziskava o sodelovanju redarstev z drugimi subjekti; vanjo je bilo vključenih vseh 41 redarstev. Ugotovitve kažejo, da redarstva kot najbolj nujno navajajo sodelovanje s policijo, ki predstavlja primarno institucijo zagotavljanja varnosti. Na dnevni bazi pa največ redarstev sodeluje z inšpektorati. Sodelovanje je odvisno od področja dela. Navajajo, da je na področju preprečevanja kršitev javnega reda in miru najbolj nujno sodelovanje s policijo in varnostnimi službami. Na področju cestnega prometa izpostavljajo sodelovanje s policijo. Na področju varstva okolja je v ospredju sodelovanje z inšpektoratom in čuvaj-nadzorniki, pri naravnih nesrečah pa so najpogosteje izpostavljeni civilna zaščita, gasilci, reševalci in gorski reševalci. Sodelovanje z zdravstvenimi ustanovami je najbolj poudarjeno na področju osveščanja splošne javnosti. Največjo oviro za sodelovanje predstavljata kadrovski manko in pomanjkljiva zakonska določila.
Ključne besede: redarstvo, varnost v lokalni skupnosti, lokalna samouprava, subjekti zagotavljanja varnosti, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 531; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
2. Pomen državne notranje revizije občine za uspešnost poslovanja občineŽiva Tivadar, 2022, diplomsko delo Opis: Občina kot lokalna samouprava nima lastnega namena, ustvarjena je za pomoč občanom in reševanje njihovih problemov. Občine kot javne ustanove imajo obvezo državnega notranjega revidiranja, saj upravljajo z državnimi sredstvi. Uspešnost poslovanja občin si lahko razlagamo kot ramerje med vrednostjo, ki jo dosega občina, in pričakovanji občanov. Da občina posluje uspešno, ni pokazatelj dobiček, ampak zadovoljstvo občanov glede kakovosti opravljenih storitev. Tema diplomske naloge je preveriti, ali občine sploh spremljajo uspešnost poslovanja in ali na to uspešnost vpliva prihod državnih notranjih revizorjev. Z anketo smo prišli do zaključka, da kar 78 % občin spremlja svojo uspešnost poslovanja. Glede tega, ali državna notranja revizija vpliva na to uspešnost, pa so mnenja deljena. Večina občin, 64 %, se strinja, da ima državna notranja revizija pozitiven vpliv na uspešnost poslovanja in da se le ta poveča ob njihovem prihodu. Ostalih 10 % občin pa je mnenja, da državna revizija sploh nima vpliva na uspešnost poslovanja in je le ta neodvisna od revizije.
Ključne besede: Lokalna samouprava, občine, uspešnost poslovanja, kazalniki, merjenje uspešnosti poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 638; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,03 MB) |
3. Upravičenost razdelitve občine Ormož leta 2007 na tri občineUroš Šerod, 2022, magistrsko delo Opis: Po osamosvojitvi in sprejetju nove ustave leta 1991 smo v Sloveniji leta 1994 dobili sodobno lokalno samoupravo, ustanovljenih je bilo 147 občin. V nadaljnjih letih se je število občin iz leta v leto povečevalo vse do leta 2011, ko sta nastali 209. in 210. občina. Med vsemi temi občinami je veliko takih, ki niso sposobne izvajati niti z zakonom določenih nalog; manjka jim izkušenega kadra in sredstev za izvajanje ciljev, ki bi dvignil življenjski standard ljudi ter omogočal razvoj regije in države kot celote. Leta 2006 sta v Podravju nastali Občina Sveti Tomaž in Občina Središče ob Dravi, ki sta se odcepili od Občine Ormož. V praktičnem delu magistrske naloge smo raziskovali, ali je bila razdelitev občin upravičena. Prišli smo do sklepa, da z razdelitvijo občin nastajajo novi stroški, ki so povezani z delovanjem občin, ter da sama razdrobljenost občin v Sloveniji zavira razvoj regij, kjer bi bilo smiselno uvesti pokrajine, s katerimi bi prišlo do boljšega pregleda porabe denarja, ki prihaja v proračun iz naslova dohodnine in drugih virov.
Ključne besede: Občina, lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, razdelitev občin, medobčinsko sodelovanje.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 456; Prenosov: 77
Celotno besedilo (4,02 MB) |
4. Inšpekcijski nadzor na državni in lokalni ravni ter njegov prispevek k varnosti v občinahIztok Rakar, Ester Doljak, Bojan Tičar, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je prikaz pravne ureditve inšpekcijskega nadzora na državni in lokalni ravni in umestitev inšpekcijskega nadzora v proces modernizacije in razvoja slovenske javne uprave. Prispevek je namenjen tudi razumevanju pravnega položaja inšpektorjev in strank ter inšpekcijskih postopkov z vidika državne in občinske regulative ter z vidika prispevka k varnosti v občinah.
Metode:
Raziskovalni pristop je kombinacija pravnih metod deskriptivne, primerjalne (komparativne) jezikovne in teleološke razlage s študijami šestih primerov ureditve v treh večjih in treh manjših oz. srednje velikih občinah. S teleološko razlago avtorji prikažejo ratio legis zakonodajalca v zakonski ureditvi pravnega položaja inšpektorjev, njihovih pooblastil ter pravnega položaja strank v teh postopkih.
Ugotovitve:
Inšpekcijski nadzor prispeva k večji varnosti v občinah, če so s predpisi ustrezno zajete in urejene situacije, ki predstavljajo varnostno tveganje, in če je učinkovit. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora se praviloma obravnava parcialno, in sicer kvantitativno, kar ni skladno s kompleksnostjo upravnega, političnega in družbenega sistema. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora in večja varnost v občinah torej nista odvisna samo od inšpekcij, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov. Dosedanji razvoj na tem področju v Sloveniji kaže na težavnost uvajanja sistemskih sprememb na državni ravni, zlasti na organizacijskem področju, na občinski ravni pa na uspešnost v obliki ustanavljanja medobčinskih inšpektoratov in redarstev.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Članek bralcu predstavi veljavno pravno ureditev inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji in njegovo umestitev v kontekst modernizacije in reforme slovenske javne uprave. Izpostavlja dobre in slabe strani dosedanjega razvoja in predlaga rešitve. Na primeru izbranih občinskih aktov in sodne prakse prikaže prispevek inšpekcijskega nadzora k varnosti v občinah.
Ključne besede: inšpekcija, inšpekcijski postopek, inšpektorat, upravni postopek, lokalna samouprava, medobčinsko sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 958; Prenosov: 174
Celotno besedilo (712,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Občinska redarstva v Sloveniji - analiza dosedanjega razvoja in pogled v prihodnostMiha Dvojmoč, 2017, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Varnost je pomemben dejavnik za zadovoljstvo prebivalcev lokalne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti je pomembno sodelovanje različnih akterjev, še posebej policije in občinskega redarstva. Namen prispevka je predstaviti organe za zagotavljanje varnosti na lokalni ravni, kot sta občinsko redarstvo in občinska inšpekcija, predstaviti zakonsko ureditev ter analizirati njihov razvoj.
Metode:
Z analizo vsebine pisnih virov smo pregledali strokovno literaturo in zakonodajo ter naredili primerjalno analizo zakonov. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo klasifikacije, ki sta nam pomagali pri analiziranju in predstavitvi lokalnih organov za zagotavljanje varnosti ter umestitvi na slovensko področje.
Ugotovitve:
Sodelovanje med policisti in občinskimi redarji se v nekaterih primerih ni razvilo v tej meri, da bi ustrezalo partnerstvu. Redarstvo je občinski prekrškovni organ, katerega delovno področje določajo zakoni in predpisi. Občinsko redarstvo se je začelo razvijati leta 1998 s sprejetjem Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP, 1998). Od takrat so se pristojnosti in pooblastila samo še razvijala in nadgrajevala. V slovenskem prostoru je to dokaj mlada dejavnost, saj se je razvoj občinskih redarstev pojavil šele leta 2006 s sprejetjem Zakona o občinskem redarstvu (ZORed, 2006). Izkušnje iz prakse kažejo, da je bistvo občinskih redarjev opozarjanje, izvajanje nekaterih ukrepov v prometu in mandatno kaznovanje storilcev prekrškov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja pregled razvoja lokalnih organov za zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: občinsko redarstvo, redarji, lokalna samouprava, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 14.04.2020; Ogledov: 1358; Prenosov: 108
Celotno besedilo (376,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Primerjalnopravni pregled volitev županov v državah članicah Evropske unije : magistrsko deloSarah Gumilar, 2019, magistrsko delo Opis: Na območju Evropske unije lokalno samoupravo ureja Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Slednjo je ratificiralo tudi vseh 28 držav članic Evropske unije. Kljub očitno enotnemu izhodišču, ki ga imajo države članice Evropske unije pri vzpostavitvi lokalne samouprave, pa med njimi obstajajo bistvene razlike v ureditvi lokalne samouprave. Če govorimo o razlikah o pravni ureditvi lokalne samouprave med državami članicami Evropske unije, pa je treba spregovoriti tudi o razlikah med pravnimi ureditvami lokalnih volitev držav članic Evropske unije.
V Republiki Sloveniji je župan izvršilni organ občine (osnovna teritorialna enota Republike Slovenije) ter predstavnik občine. Župan je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah ter po dvokrožnem večinskem sistemu. Župan je izvoljen za štiri leta. Republika Slovenija števila mandatov župana ne omejuje.
Ko je govora o županu, se države članice Evropske unije med seboj razlikujejo že po tem, da v vseh državah članicah Evropske unije župan ni izvršilni organ občine. Razlikuje pa se tudi sistem lokalnih volitev oziroma volitev župana. Takšna ureditev lokalnih volitev, kot jo poznamo v Republiki Sloveniji, med državami članicami Evropske unije ni večinsko zastopana. V večini držav članic Evropske unije župana posredno voli predstavniški organ občine oziroma ga imenuje celo centralna oblast. V večini držav članic je župan, tako kot v Republiki Sloveniji, izvoljen za štiri leta. Kljub temu pa je za nekaj držav članic Evropske unije značilen nekoliko daljši mandat župana.
Države članice Evropske unije tako kot Republika Slovenija županom ne omejujejo števila mandatov. Izjemi sta zgolj Republika Italija in Portugalska.
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, lokalne volitve, neposredne volitve, posredne volitve, župan, mandat
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1438; Prenosov: 120
Celotno besedilo (752,78 KB) |
7. Pravna ureditev in upravljanje krajevnih skupnosti v občini lendavaMaja Žalig, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava pravno ureditev krajevnih skupnosti ter njihovo upravljanje na splošno, še posebej pa se osredotoča na krajevne skupnosti v Občini Lendava. Krajevne skupnosti so ožji deli občin, ki imajo v sistemu lokalne samouprave pomembno funkcijo. Skrbijo za upravljanje objektov, ki jih krajani neposredno uporabljajo, to je predvsem za vaške domove, športno infrastrukturo in pokopališča. Povezujejo krajane, ki se združujejo v društva in druge neformalne skupine ter skrbijo za solidarnost ter medsebojno pomoč krajanov. Prav tako so posvetovalni organ občine in v okviru te funkcije skrbijo za uresničitev demokracije, saj lahko vsak krajan preko organa krajevne skupnosti izrazi svoje mnenje o lokalnih projektih. Magistrska naloga najprej predstavi sistem lokalne samouprave v Republiki Sloveniji in umeščenost krajevnih skupnosti v ta sistem. V nadaljevanju sledi predstavitev pomembnih vidikov poslovanja občin in krajevnih skupnosti ter v zaključnem delu predstavitev delovanja krajevnih skupnosti v Občini Lendava. Na kratko je predstavljena tudi ureditev pravnega položaja krajevnih skupnosti v drugih občinah.
Ključne besede: lokalna samouprava, občine, krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti, management krajevnih skupnosti, financiranje krajevnih skupnosti.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1524; Prenosov: 288
Celotno besedilo (917,96 KB) |
8. Najpogostejše nepravilnosti pri zadolževanju občin in primerjava s problematiko zadolževanja v tujih občinahSimona Črnčec, 2018, magistrsko delo Opis: Zadolževanje slovenskih, pa tudi tujih, občin je urejeno z državnimi predpisi, zakoni in pravilniki. Poleg zakonodaje s področja zadolževanja lokalnih skupnosti v Sloveniji, smo v nalogi predstavili temeljno zakonodajo zadolževanja lokalnih skupnosti v Republiki Hrvaški, Avstriji, Turčiji in Romuniji. Zakonodaja poleg najvišjega možnega obsega zadolževanja opredeljuje tudi dovoljene vrste in postopke zadolževanja lokalnih skupnosti.
Osredotočili smo se na lokalne skupnosti v Sloveniji in na praktičnih primerih prikazali napoved zadolževanja občine v odloku o proračunu, izkazovanje zadolževanja na koncu leta v zaključnem računu proračuna, bilanci stanja ter premoženjski bilanci občine. Občine morajo o vsakršni spremembi, ki se nanaša na zadolževanje, le-to poročati na Ministrstvo za finance RS, kar smo na primeru iz aplikacije »e-Dolg občine« v nalogi tudi prikazali.
Najpogostejše nepravilnosti in pomanjkljivosti pri zadolževanju občin se pojavljajo pri načrtovanju zadolževanja v proračunu in kasneje pri izvrševanju proračuna v delu, ki izkazuje račun financiranja. Proučevane občine so presegale dovoljen obseg dolgoročnega in kratkoročnega zadolževanja, se zadolževale brez soglasja pristojnega ministrstva ter izdajala poroštvene izjave tudi tistim pravnim osebam, ki jim jih glede na določila predpisov ne bi smele izdati. Nepravilnosti se pojavljajo tudi pri napačnem izkazovanju zadolženosti v poslovnih knjigah občine. Podobne nepravilnosti pri zadolževanju občin smo zaznali tudi pri tujih občinah, ki smo jih zajeli v raziskavo.
O problematiki zadolževanja slovenskih občin smo izvedli raziskavo, v katero je bilo zajetih 74 % vseh slovenskih občin. Proučevali smo vrste zadolženosti slovenskih občin, obročno odplačilo obveznosti oz. blagovne kredite, likvidnostno zadolževanje, načrtovanje in realizacijo zadolževanja ter odplačila dolga, pa tudi upoštevanje priporočil revizorjev v zvezi z zadolževanjem občin.
Temeljni namen naloge je predstavitev nepravilnosti in pomanjkljivosti pri zadolževanju občin po posameznih vrstah zadolževanja ter na podlagi tega predstaviti priporočila za odpravo teh nepravilnost v prihodnje.
Ključne besede: zadolževanje, lokalna samouprava, nepravilnosti pri zadolževanju, priporočila pri zadolževanju, revizija poslovanja
Objavljeno v DKUM: 19.11.2018; Ogledov: 1359; Prenosov: 201
Celotno besedilo (3,46 MB) |
9. Razpolaganje s finančnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnostiRosana Klančnik, 2018, magistrsko delo Opis: Občine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Njihov primarni namen je, da opravljajo lokalne zadeve javnega pomena. Zadeve javnega pomena so predvsem zagotavljanje javnih dobrin oz. storitev (lokalne javne službe) upravljanje z občinskim premoženjem, skrb za gospodarski razvoj, prostorski razvoj, zagotavljanje služb socialnega skrbstva, šolstva, varstva okolja, zagotavljanje in pospeševanje kulture, športa in rekreacije. Za izvajanje vseh z zakonom predpisanih nalog mora občina zagotavljati finančna sredstva bodisi, da so to njena lastna finančna sredstva, da dodatna sredstva zagotavlja država ali jih pridobi kot posojila. Občine so osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občine so pri odločanju avtonomne, s premoženjem morajo gospodariti kot dober gospodar, odločitve morajo biti sprejete v skladu s predpisi, delovanje mora biti transparentno, zagotavljati mora uresničevanje javnega interesa. Finančno premoženje občin tvorijo finančna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji in kapitalske naložbe. Viri financiranja občine so opredeljeni v zakonu o financiranju občin. Pri upravljanju in razpolaganju s finančnim premoženje pa mora spoštovati v prvi vrsti določila zakona o javnih financah, zakona o javnih gospodarskih službah, zakona o javno zasebnem partnerstvu, uredbo o razpolaganju s finančnim premoženjem in še številne druge predpise. Občina je ustanovljena s primarno nalogo zagotavljanja javnih dobrin oz. opravljanja lokalnih javnih služb. Omenjene javne službe lahko opravlja v zakonsko opredeljenih oblikah, bodisi za ustanovitvijo svojih (javnih) podjetij, bodisi s podelitvijo koncesije ali v obliki javno zasebnega partnerstva.
Temeljni finančni akt občine je proračun, ki ga občinskemu svetu predloži župan. Proračun mora biti pripravljen v skladu s predpisi in osnovnimi javno finančnimi načeli. Proračun potrdi občinski svet, potrjen proračun je podlaga za izvajanje zakonsko obveznih nalog, občinskih obveznih in neobveznih programov oz. nalog, za razpolaganje s finančnimi in stvarnim premoženjem.
Kljub več krat navedenemu dejstvu, da je občina pri sprejemanju odločitev v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s svojim premoženjem avtonomna, jo pri teh odločitvah omejuje kar nekaj zakonsko predpisanih pogojev oziroma tudi ovir. Eden osnovnih, glavni pogoj je, da vselej sledi javnemu interesu, za katerega pa se izkaže da je relativno širok pojem odvisen od vsakokratne interpretacije, ugotovitve obstoja in potrditve le –tega.
Ključne besede: lokalna samouprava, finančno premoženje, omejitve razpolaganja, proračun, proračunska načela
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 1916; Prenosov: 182
Celotno besedilo (526,43 KB) |
10. ANALIZA FINANCIRANJA LOKALNE SAMOUPRAVE (PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN MAKEDONIJO)Marija Noveski, 2018, magistrsko delo Opis: Raziskovalno delo se ukvarja z analizo financiranja lokalnih samouprav v Sloveniji in Makedoniji ter njihovo primerjavo. Sistem financiranja lokalnih samouprav je ključni stabilizacijski dejavnik, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja državnega in zasebnega sektorja v zvezi z zagotavljanjem nujno potrebnih sredstev državljanom. Bistvenega pomena so lokalne javne dobrine in javne storitve. Sodobna lokalna samouprava bi morala zagotavljati javne službe, kot so oskrba z vodo, elektriko, plinom, telekomunikacijami, zdravstvom, šolstvom, javni prevozi, odvoz smeti ter zagotavljati nadzor in vpliv na te javne službe. Zagotavljala naj bi tudi zdravstvene prostore, stanovanja, predšolske ustanove, osnovne šole, domove za starostnike itd. Da bi lokalne oblasti zadovoljile povpraševanje in želje njihovih občanov, iščejo nove vire financiranja.
V raziskovalnem delu smo analizirali lokalne samouprave, njihove prihodke in odhodke, strukturo in vire. Lokalne samouprave v Sloveniji in Makedoniji smo primerjali tudi z ostalimi članicami Evropske unije in na podlagi analize in smo ugotovili, da je Slovenija na področju sistema financiranja lokalne samouprave primerljivejša z članicami Evropske unije kot Makedonija. Na podlagi analize smo ugotovili tudi, ali so lokalne samouprave v obeh državah ustrezno in zadostno financirane. V skladu s predvidenimi pričakovanji je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zelo pomemben vir financiranja obveznih lokalnih nalog občine proračun države. To pomeni, da imajo lokalne samouprave premalo sredstev oziroma, da niso finančno samostojne, saj obseg primerne porabe občin ni skladen z njihovimi lastnimi prihodki. Posledično so potrebne finančne izravnave, ki jih lokalne samouprave prejemajo iz proračuna države.
Ključne besede: lokalna samouprava, financiranje, občina, viri financiranja
Objavljeno v DKUM: 13.06.2018; Ogledov: 1549; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,41 MB) |
