| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza lokacijsko-specifičnih dejavnikov vhodnih tujih neposrednih naložb Slovenije in Češke
Lilijana Virtič, 2018, magistrsko delo

Opis: Tuje neposredne naložbe (TNN) so ena zahtevnejših oblik vstopa na tuji trg, ki jih izvedejo podjetja predvsem z namenom izkoriščanja prednosti tujih trgov, kot so na primer nižji stroški poslovanja in delovne sile ter izogibanja slabostim trga, iz katerega prihajajo investitorji, kot so na primer visoke davčne stopnje. Motivi, zaradi katerih se podjetja odločajo za naložbe na tujih trgih, lahko razdelimo v štiri skupine motivov, in sicer na: motive z namenom povečevanja učinkovitosti podjetja, motive iskanja cenejših virov, motive povezane s trgom, kot so na primer sledenje konkurenci, in motive, ki so povezani s strateškimi cilji in zmožnostmi podjetij. Za države investitorice in prejemnice lahko to prinese tako pozitivne kot negativne učinke. Države investitorice lahko s tem pridobijo dodatne prihodke, zaradi večje izpostavljenosti tujim trgom postanejo podjetja, ki investirajo, bolj konkurenčna in pridobijo nova znanja ter izkušnje, prav tako se poveča tudi zaposlenost v državi investitorici. Vendar pa lahko naložbe domačih podjetij v tujini pomenijo tudi, da pride do odpuščanja številnih delavcev v domači državi zaradi cenejše delovne sile v tujini. Za državo prejemnico pa to pomeni, da se z naložbo tujih podjetij poveča konkurenca na trgu, kar je lahko dobro, saj imajo potrošniki več izbire, domača podjetja pa so prisiljena izboljšati svoje poslovanje, da bi bila bolj konkurenčna tujim podjetjem. Z vprašanjem, zakaj se podjetja odločijo za TNN, se ukvarjajo različne teorije, kot so teorija monopolističnih prednosti, teorija življenjskega cikla proizvoda, internalizacijska teorija in eklektična paradigma. Na to, ali se bo podjetje odločilo za naložbo na tujem trgu, vplivajo številni dejavniki, ki so vezani tako na podjetje, državo, v katero so namenjene naložb, kot na druge dejavnike. Tako eklektična paradigma loči med podjetniško-specifičnimi prednostmi, ki so edinstvene za podjetje, lokacijsko-specifičnimi prednostmi, ki se nanašajo na značilnosti lokacije oziroma države, v katero namerava podjetje vlagati, in na internalizacijske prednosti, ki se nanašajo na dajanje prednosti vzpostavitvi lastnih podružnic v tujini namesto prodaje pravic za delovanje drugim tujim podjetjem. Naša empirična raziskava je pokazala, da je Češka bolj ugodna lokacija za TNN kot Slovenija, saj je njen obseg vhodnih TNN veliko večji, kar pomeni, da je konkurenčnost Slovenije manjša. To lahko vidimo tudi po raziskavah, ki preučujejo konkurenčnost in poslovno okolje držav. Kljub veliki razliki med obsegom vhodnih TNN prejemata obe državi največ naložb iz evropskih držav. Češka ima dobro razvito poslovno okolje, kar kažejo tudi podatki o visoki gospodarski rasti in nizki stopnji brezposelnosti. Slovenija pa se sooča s številnimi problemi, med drugim ima dokaj visoko brezposelnost, visok javni dolg, nizek obseg TNN in zapleteno poslovno okolje. Kljub temu pa imata na določenih področjih enake težave. To so področja pravne države, neučinkovitosti sodstva, neučinkovitosti javnih institucij, plačevanja davkov, najemanja kreditov in pridobitve gradbenih dovoljenj. Slovenija je manj ekonomsko svobodna kot Češka, prav tako podjetja v poslovnem okolju Češke veliko enostavneje poslujejo kot v Sloveniji.
Ključne besede: vhodne tuje neposredne naložbe, Slovenija, Češka, eklektična paradigma, lokacijsko-specifični dejavniki, poslovno okolje
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 540; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
»KLJUČNE SPODBUDE ZA VHODNE TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE V DRŽAVAH SVE«
Simona Molan, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime. Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte.
Ključne besede: Tuje neposredne investicije, državne spodbude, kazalniki konkurenčnosti, lokacijsko specifični dejavniki, države SVE
Objavljeno: 12.01.2017; Ogledov: 1029; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici