| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tematizacija človekovega smisla v sodobni slovenski kratki prozi
Barbara Mastnak, 2020, magistrsko delo

Opis: Novo stoletje je predrugačilo vrednostni sistem, medtem ko je moderni pluralizem spodkopal samoumevno védenje ter zamajal identiteto sveta, družbe in posameznika. Kljub temu pa vprašanje o smislu ni novo, življenjsko se mu je posvetil že nevrolog, psihoterapevt in utemeljitelj logoterapije Viktor Emil Frankl. »Tretja dunajska šola« psihoterapije je namreč spregledala človekov duhovni boj, zato si mu prizadeva ponuditi pomoč pri iskanju smisla; s poudarkom na pomenu specifično človekove duhovne razsežnosti pa zavrača ali vsaj blaži miselnost absolutnega determinizma. Zaradi svobodne volje ima posameznik vseskozi možnost zavzeti stališče, volja do smisla pa ga motivira, da najde in izpolni smisel oziroma namero. Če te ne uresničuje, lahko nastopi eksistencialni vakuum, ki je vzrok noogene nevroze in lahko kot posledico nosi življenjsko dezorientacijo, obup, omamljanje in/ali kakšna druga ekstremna dejanja. (Frankl 1994a: 303–304) Čas postmodernizma je dokončno odprl vprašanje izčrpane literature, umaknil velike zgodbe, obsežna spoznanja in definitivne zaključke, ob tem pa osvetlil dvome o resnici, duhovno votlost, krizo smisla, obsežnejšo eksistencialno resignacijo, odtujene in brezvoljne subjekte ter izpraznjene misli in šibke emocije. Sodobna kratka proza zaradi svojega obsega najbolje ponuja pregled večjega števila literarnih oseb, z izbrano rabo naracije in umikom v intimo pa odkriva kljubovalnost subjektovega duha in njegovo pozicijo v nekem usodnem položaju. Namen magistrskega dela je predstaviti neorealistične in minimalistične prvine, s katerimi je prežeta sodobna slovenska kratka proza, in izpostaviti obsežno brezvoljnost njenih subjektov. S tem ciljem sem analizirala dvajset kratkoproznih zbirk, ki so izšle po letu 2000.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, neorealizem, minimalizem, človekov smisel, kriza smisla, logoterapija, bivanjska prikrajšanost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 223; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (920,68 KB)

2.
Paliativna oskrba v domovih za starejše v Sloveniji
Simona Patru, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Širša javnost in tudi zdravstveni delavci nimajo dovolj znanja o paliativni oskrbi. Zato bi bilo nujno potrebno paliativno oskrbo postaviti na prvo mesto in spodbujati njeno načrtno vpeljavo v vseh zdravstvenih ustanovah. Namen: Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo in raziskati, kako je dejansko organizirana v socialnovarstvenem zavodu in v kolikšni meri so zavodi pripravljeni imeti paliativni tim, v njem sodelovati ter delati po načelih paliativne oskrbe. Metodologija: Naloga temelji na kvantitativni metodologiji in deskriptivni metodi pregleda literature. Najpomembnejši instrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo prikazali v obliki grafov in preglednic in jih obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010 in s statističnim programom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da več kot 80 % vprašanih pravi, da vedno oziroma občasno izvajajo paliativno oskrbo pri stanovalcih, ki trpijo zaradi hude bolečine in pri umirajočih, kljub temu, da nimajo tima strokovnjakov. Znanje zdravstvenih delavcev o paliativi je najbolj pomanjkljivo na področju komunikacije s svojci in pri prepoznavanju simptomov. V večini vključujejo svojce v paliativno obravnavo, toda zdravniki večinoma niso prisotni oziroma so prisotni v izjemnih primerih. Sklep: Celostna paliativna oskrba pomeni zaobjeti in slišati človeka v njegovih telesnih, duhovnih, socialnih in psihičnih stiskah. Cilj paliativne oskrbe bolnika je, da se mu omogoči najboljša možna kakovost življenja in da se mu olajšajo težave procesa umiranja. Za doseganje ciljev je pomembna vključitev bolnika v zgodno paliativno obravnavo in seznanjenje bolnika s potekom bolezni in načinom zdravljenja.
Ključne besede: Paliativa, bolnik, komunikacija, etika, duhovna oskrba, logoterapija
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 2533; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici