| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fersped v funkciji evropskega logističnega operaterja
Ervin Bužan, 2009, magistrsko delo

Opis: Špedicija oziroma klasični špediterji obstajajo že od prvih pojavov denarja in trgovine. Z razvojem novih tehnologij (železnica, cestna vozila) so se razvijali in rasli tudi špediterji. Skozi stoletja je klasična špedicija predstavljala glavnega organizatorja prometnih storitev. S pojavom novejših transportnih tehnologij (paletizacije, kontejnerizacije, RO-RO, FO-FO, LO-LO, bimodalne in Huckepack transportne tehnologije) in naglo rastjo mednarodne trgovine, so se bili špediterji prisiljeni prilagajati novim zahtevam naročnikov po hitrem, varnem, zanesljivem in cenovno ugodnem premeščanju blaga. Z naraščanjem globalne trgovine se spreminjajo tudi akterji. K nam prihajajo velika internacionalna podjetja, domača podjetja se iz nacionalnih podjetji spreminjajo v mednarodna oziroma globalna podjetja. Z razvojem informacijskih tehnologij, ki je na eni strani olajšala trgovanje in pospešila izmenjavo, na drugi pa ta tehnologija predstavlja platformo za nove storitve in pomoč pri izpolnjevanju zahtev naročnikov, po optimalni in celoviti logistični storitvi. V kolikor želijo klasični špediterji preživeti se morajo preoblikovati. Preobrazba iz klasičnih špediterjev v logistične operaterje je nujna, saj lahko le tako zadovoljujejo zahtevo naročnikov po celoviti logistični storitvi »od vrat do vrat«. Podobno usodo klasičnih špediterjev je doživljalo tudi podjetje Fersped d.d. Od same ustanovitve je opravljalo dejavnosti klasičnega mednarodnega železniškega špediterja, z velikim poudarkom na carinskem posredovanju. Svojo prvo preobrazbo je doživelo leta 1991 z osamosvojitvijo Slovenije in izgubo enotnega jugoslovanskega tržišča, drugo pa z vstopom Slovenije v Evropsko integracijo. Glavnino svojih prihodkov je še v letu 2004 ustvaril s carinskim posredovanjem. V istem letu je v okviru preoblikovanja ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, trgu in svojim naročnikom ponudil storitve celovitih logističnih rešitev in s tem naredil prvi korak na poti preoblikovanja v evropskega logističnega operaterja. Predstavljeni model, ki upošteva vse pomembne elemente preobrazbe klasičnega špediterja v evropskega logističnega operaterja omogoča podjetjem kot je Fersped d.d. postopno in učinkovito transformacijo in ohranjanje konkurenčne prednosti na trgu logističnih storitev ter sebi in celotni oskrbovalni verigi zagotavljanje dolgoročnega razvoja.
Ključne besede: Fersped d.d., logistika, logistični sistemi, primarni logistični sistemi, sekundarni logistični sistemi, terciarni logistični sistemi, kvartarni logistični sistemi, kvintarni logistični sistemi, logistična industrija, fizična distribucija, logistična distribucija, konvencionalni promet, multimodalni promet, kombinirani promet, logistična infrastruktura, logistična suprastruktura, klasična špedicija, logistična špedicija, kontejnerizacija, transportna tehnologija, logistični outsourcing
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 4015; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
3.
Posodobitev logistične infrastrukture v občini Radenci : diplomsko delo univerzitetnega študija
Alen Kranjc, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskovalno delo na področju logistične infrastrukture v Občini Radenci, ki ima velik potencial v razvoju gospodarstva in turizma. S teoretičnim delom in raziskavo smo izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili v uvodnem delu diplomske naloge ter predstavili kako bi z optimalnimi rešitvami na področju logistične infrastrukture v občini lahko posodobili in nudili oporo gospodarstvu in turizmu. Raziskava kaže, da vlada nezadovoljstvo z obstoječo logistično infrastrukturo v Občini Radenci ter da si nosilci gospodarstva in turizma v Občini Radenci želijo napredek v tej smeri. Na podlagi raziskave lahko tudi sklepamo katere so smeri razvoja in posodobitve logistične infrastrukture v občini in to predstavlja dobro izhodišče za iskanje rešitev, ki smo jih predstavili v drugem delu diplomske naloge in jih strnili v reševanje problemov v večih fazah.
Ključne besede: logistična infrastruktura, gospodarstvo, turizem, posodobitev
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1327; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)

4.
Logistična infrastruktura VS
Martin Lipičnik, Darja Topolšek, 2008, drugo učno gradivo

Ključne besede: logistika, logistična infrastruktura, visokošolski učbeniki
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 1469; Prenosov: 184
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Optimizacija voznega parka podjetja Mariborski vodovod, j. p., d. d.
Aleš Erker, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Optimizacija voznega parka podjetja Mariborski vodovod, j. p., d. d. smo reševali problematiko voznega parka, ki se kaže v previsokih stroških in neizkoriščenosti sistema sledenja CVS Mobile. V teoretičnih osnovah smo definirali in predstavili bistvene informacije, ki se nanašajo na vozni park podjetij. Po spoznanih teoretičnih osnovah smo raziskali, kako to poteka v praksi. Na osnovi posnetka stanja smo s kritično analizo prišli do ključnih problemov, ki se nanašajo predvsem na visoke stroške voznega parka. Ugotovili smo, da sta najpomembnejša vzroka za visoke stroške previsoka poraba vozil in v nekaterih primerih neprimerna oziroma nepotrebna osnovna verzija sistema CVS Mobile. Rešitve smo predlagali na podlagi spoznanj, ki smo jih predstavili v teoretičnih osnovah. Po tem naj bi sledila optimizacija voznega parka, ki bi dotični vozni park postavila na trenutno optimalno raven.
Ključne besede: logistična infrastruktura, optimizacija voznega parka, CVS Mobile, avtoplin
Objavljeno: 28.10.2012; Ogledov: 1623; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Vpliv logistične infrastrukture na uporabo električnih vozil v Sloveniji
Rok Jus, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na logistično infrastrukturo in pomembnosti le te na izvajanje logistične storitve. V okviru logistične infrastrukture smo se omejili na polnilne postaje za električna vozila, ki predstavljajo enega izmed osnovnih objektov, ki omogočajo množičnost uporabe električnih vozil. Podobno bi lahko rekli za bencinske črpalke za fosilna goriva, ki so ključnega pomena za množično odvijanje prometa z vozili na fosilna goriva. V teoretičnem delu naloge smo predstavili električna vozila ter njihove lastnosti in karakteristike. Prav tako smo predstavili polnilne postaje. Pregledali smo načine polnjenja, nivoje polnjena in tehnične karakteristike. Posvetili smo se tudi Evropskim projektom in direktivam na področju implementacije infrastrukture in sistemskega okolja za polnjenje električnih vozil. V raziskovalnem delu naloge smo najprej predstavili dejansko stanje električnih vozil in javnih polnilnih postaj v Sloveniji, nato pa smo s pomočjo ankete raziskali vpliv logistične infrastrukture v Sloveniji. Rezultati, ki smo jih analizirali in komentirali so nas pripeljali do zaključka, da logistična infrastruktura v veliki meri vpliva na uporabo električnih vozil v Sloveniji. Problem predstavlja predvsem nezadostno število informacij o polnilni infrastrukturi, načinu polnjenja, zagotavljanju varnosti pri polnjenju ter lokacijah javnih polnilnih postaj. V kasnejši fazi pa tudi o pomanjkanju javnih polnilnih postaj, predvsem takih, ki omogočajo hitro polnjenje. Na podlagi tega smo prišli do sklepa, da logistična infrastruktura pomembno vpliva na uporabo električnih vozil v Sloveniji.
Ključne besede: električna vozila, logistična infrastruktura, javne polnilne postaje
Objavljeno: 30.01.2015; Ogledov: 799; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
8.
9.
Pomen logistične infrastrukture za razvoj turistične ponudbe v Gornji Radgoni
Kaja Španbauer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen logistične infrastrukture za razvoj turistične ponudbe v Gornji Radgoni se osredotočamo na problematiko slabe logistične infrastrukture, ki pride v ospredje še posebej v sejemskem času, ko Gornjo Radgono obišče največ obiskovalcev. Predstavljen je tudi problem oddaljenosti Gornje Radgone od avtoceste ter neurejenost cestišč. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu so predstavljeni pomembni pojmi turizma in logistike ter informacije o Gornji Radgoni in njeni turistični ponudbi. Poleg zgodovine in opisa različnih sejmov je prikazana tudi letna rast števila obiskovalcev sejmov, števila razstavljavcev in površine razstavnih prostorov. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so bili razdeljeni med prebivalce mesta Gornja Radgona. V zaključnem delu naloge najdemo kritično analizo ter potrditev oziroma ovržbo zastavljenih hipotez.
Ključne besede: sejem, Gornja Radgona, logistična infrastruktura, turizem, logistika
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 806; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici