| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Modalni katapulti : uvod v filozofsko logiko
Danilo Šuster, 2023, znanstvena monografija

Opis: Prvi del obsega šest filozofskih razprav, v katerih ima osrednjo vlogo nek modalni argument, pravilo ali sklepanje. Razprave obravnavajo modalno logiko, večvrednostne logike, kombinacijo epistemskih načel in modalne logike, deontično logiko in logiko protidejstvenih pogojnikov. Delo obravnava argumente za fatalizem in logični determinizem, modalni argument za nezdružljivost svobode in determinizma, Fitchev paradoks znanja in problem moralnih dilem. Osrednja nit je obravnava modalnih sklepanj, na katerih temeljijo sklepi o takšni ali drugačni neogibnosti. V drugem delu, uvodu v modalno logiko, avtor sledi klasični shemi: modalna logika (aksiomatski sistem) in potem semantika možnih svetov, vendar jo obogati z logično-filozofsko obravnavo spornih tez (»paradoksov«) in smiselno povezuje z razpravami v prvem delu knjige. Avtor podrobno in didaktično jasno pojasni zvezo med modalnimi tezami in pogoji na Kripkejevih okvirih (relacijo dostopnosti), ki vodi do različnih sistemov modalne logike. Obravnava tudi problematične logične teze (deontična logika, protidejstveniki) in pri vseh nakaže svoje rešitve.
Ključne besede: filozofija logike, modalna logika, deontična logika, protidejstveni pogojniki, filozofski argument
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 427; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (8,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Matematika A : za študente FKKT UM
Petra Žigert Pleteršek, Matevž Črepnjak, 2022, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Visokošolski učbenik predstavlja uvod v matematično analizo na naravoslovno-tehniških fakultetah. Poleg osnovnih pojmov o množicah, logiki in številih so obravnavane realne funkcije in z njimi povezana pojma limite funkcije in zveznosti, ter zaporedja in vrste. Zajete se vsebine diferencialnega računa z aplikacijo odvoda, ter integralni račun.
Ključne besede: logika, množice, realne funkcije, limita in zveznost funkcije, zaporedja, vrste, odvod funkcije, integral
Objavljeno v DKUM: 18.02.2022; Ogledov: 1382; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (32,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Nadgradnja algoritma mehkega vodenja na programirljivem logičnem krmilniku s povezavo v okolje Matlab : magistrsko delo
Matej Budna, 2021, magistrsko delo

Opis: Današnji industrijski programirljivi logični krmilniki (PLK) omogočajo vgradnjo vedno bolj sofisticirane programske kode in s tem izvajanje zahtevnih logičnih operacij v industrijskih aplikacijah. Programsko okolje TIA portal (Siemens) vključuje višji programski jezik SCL (Structured Control Language), ki v obliki strukturiranega programiranja omogoča razvoj naprednih algoritmov za izvajanje v PLK jedru. Vodenje nelinearnih sistemov zahteva razvoj algoritmov vodenja, ki omogočajo zanesljivo delovanje po celotnem delovnem področju. Le-ti so razviti na osnovi metod mehkega računanja npr. mehka logika, nevronske mreže, algoritmi za iskanje optimalnih parametrov, itd. V magistrskem delu smo se osredotočili na razvoj in razširitev obstoječe SCL kode za izvedbo mehke logike v PLK, ki izvaja aplikacije mehkega vodenja. Načrtovanje algoritma je izvedeno v okolju Matlab/Simulink z orodjem Fuzzy Control toolbox, kjer se izbrana struktura in pravila izvozijo v ustrezno SCL kodo. Takšna univerzalno prilagodljiva in prenosljiva struktura bloka (vhodi/izhodi/pravila) se kot SCL koda uvozi v PLK programsko okolje ter generira funkcijski blok za uporabo v aplikaciji vodenja. Na ta način je možno funkcijske bloke razviti v različnih verzijah TIA portala in na različnih modelih PLK-jev. Razvite bloke smo preizkusili na laboratorijskih modelih regulacije pretoka zraka in regulaciji nivoja treh povezanih hidravličnih posod.
Ključne besede: Mehka logika, TIA portal, Matlab/Simulink, regulacija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 952; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

4.
Celovitejši pristop k planiranju urbanega mobilnostnega sistema na osnovi mehkega večkriterijskega odločitvenega modela : doktorska disertacija
Uroš Kramar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Urbani mobilnostni sistem (UMS) predstavlja pomemben element družbenega razvoja. Prihodnjega razvoja urbane mobilnosti se je tako potrebno lotiti na način, ki bo omogočal uravnotežen trajnostni razvoj. V doktorski disertaciji je prikazan nov in celovitejši pristop k planiranju UMS, ki ob široki vključenosti različnih deležnikov omogoča sprejemanje strateških odločitev. Na osnovi izbrane metodologije smo razvili novi model, ki je sestavljeni iz treh faz: po zbranih vhodnih podatkih se preko modificirane metode ciljnih skupin s tehniko nominalnih skupin izvede SWOT analiza in v zadnji fazi nadgradi z metodo mehki analitični hierarhični proces (FAHP). S tem se pridobijo rangirana prioritetna področja, ki posledično omogočajo razvoj scenarijev. Predlagani izvirni model tako omogoča celovitejše in poglobljeno razumevanje iskanja kompromisov, s katerimi se soočamo pri večkriterijskem odločanju in usklajevanju pogosto nasprotujočih si ciljev. Novi model planiranja UMS je bil uspešno testiran na primeru realnega urbanega okolja, kar potrjuje njegovo sposobnost zagotavljanja celovitejšega pristopa k planiranju UMS.
Ključne besede: mobilnost, urbani mobilnostni sistem, celovitejši pristop, strateško planiranje, AHP, mehka logika, FAHP, ciljne skupine, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 1852; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

5.
Optimizacija dostavnih mest in poti v urbanih območjih na osnovi manhattanske metrike in mehke logike
Tomislav Letnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji rešujemo problem statistično optimalnega števila in lokacij dostavnih mest ter optimalnega vodenja tovornih vozil v procesu mestne dostave. Za iskanje optimalnega števila in pozicij dostavnih mest v doktorski nalogi razvijemo večparametrični model idealiziranega mesta. Model obravnava urbano območje velikosti 1 km2 in temelji na metodi vzorčenja latinske hiperkocke za razporeditev strank vzdolž izbrane ortogonalne prometne mreže. Določanje statistično najprimernejših lokacij dostavnih mest temelji na algoritmu mehkega grozdenja c-sredin. Parametrične analize so pokazale statistično značilne geometrijske vzorce optimalnih dostavnih mest. Izkazalo se je, da so identificirani vzorci robustni glede gostote strank in gostote prometne mreže. Problem določanja dostavnih mest je intimno povezan s problemom pokritja. Obravnavan je pomemben mejni primer pokritja mreže z dokazom optimalnosti pokrivnega števila. V disertaciji je podana tudi optimalna konstrukcija limitnega primera na poljubni pravokotni mreži. Model določanja števila in lokacij dostavnih mest je nadgrajen s funkcijo optimalnega vodenja tovornih vozil. Ključna predpostavka modela so štiri vstopno/izstopna vrata v mesto ter pri vsakem obisku mesta največ trojna dostava iz dostavnih mest (t.j. trem različnim strankam). Glede izbire dostavnega mesta sta bila uporabljena dva principa, ki temeljita na rezultatu algoritma mehkega grozdenja c-sredin: (i) trdi – vedno se izbere dostavno mesto, ki je najbližje stranki, (ii) mehki –omogoča tudi izbiro dostavnih mest z nižjimi pripadnostnimi vrednostmi. Problem določitve optimalne transportne poti je rešen s pomočjo nabora izvirnih celoštevilskih linearnih programov. Rezultati simulacij za trojno dostavo kažejo, da skupne razdalje prevoženih poti niso značilno odvisne od števila potencialnih dostavnih mest, jih je pa mogoče pomembno zmanjšati z mehkih pristopom, vendar na račun daljših prehojenih razdalj. Izkaže se, da je najbolje uporabiti mehki pristop pri relativno velikem številu potencialnih dostavnih mest. Model je bil prilagojen tudi za reševanje konkretnega praktičnega problema na primeru mesta Lucca, v Italiji. Za obravnavano mesto smo izdelali usmerjen graf prometnega omrežja, potencialne lokacije dostavnih mest so bile določene na osnovi dostopnosti in prostorskih možnosti. Za generiranje povpraševanja po dostavah je bil razvit simulator, uvedena je bila tudi procedura rezerviranja dostavnih mest in simulacija čakalne vrste vozil zunaj mesta v primeru omejene kapacitete in zasedenosti dostavnih mest. Izračunani so bili časovni in energijski prihranki. S ciljem realizacije predlaganih rešitev je v nalogi predstavljen tudi koncept informacijskega sistema, ki temelji na uporabi mobilnih naprav in omogoča vodenje dostavnega vozila in s tem upravljanje procesa dostav v realnem času. Na koncu doktorske naloge so podane ključne ugotovitve in predlagani koraki za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: cestni transport, mestno središče, dostava tovora, dostavno mesto, vodenje vozila, določanje lokacije, optimizacija, modeliranje, mehka logika
Objavljeno v DKUM: 05.03.2019; Ogledov: 2417; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (8,83 MB)

6.
Izboljšava regulacije grelnih panelov ir s pomočjo umetne inteligence
Mihael Meklav, 2018, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca postaja v zadnjem času vse bolj popularna, saj nam prihrani čas in zmanjša potrebo po določenem znanju, ki bi ga morali vložiti v določeno stvar. Na področju regulacije se uporablja predvsem za optimizacijo nastavitev, ki privedejo do nižjih stroškov in boljše bivalne pogoje. V magistrskem delu smo naredili aplikacijo, ki teče na kartičnem računalniku Raspberry PI. Sistem je sestavljen iz dveh delov in sicer serverske aplikacije napisane v Java programskem jeziku in HTML spletnega vmesnika. Prvi del spremlja in zapisuje v podatkovno bazo podatke o prisotnosti oseb in temperaturah. Zraven s pomočjo umetne inteligence, v našem primeru metode mehke logike, računa potreben čas za dogrevanje. Ko je potrebno nam na osnovi podatkov iz zgodovine predvidi, kdaj bo oseba ponovno prisotna v prostoru. Drug del predstavlja spletno aplikacijo, ki je razvita v ASP.NET Core tehnologiji in nam omogoča prikaz in nastavitev vseh potrebnih podatkov.
Ključne besede: IR grelni panel, termostat, regulacija, mehka logika, Raspberry PI
Objavljeno v DKUM: 23.01.2019; Ogledov: 1339; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

7.
Algoritmi vodenja položaja mobilnega robota : magistrsko delo
Martin Adler, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na preučevanje in izdelavo algoritmov vodenja položaja mobilnega robota za igranje robotskega nogometa. Uporabili smo mobilni robot s tremi omni kolesi. Omni kolesa omogočajo robotu lažje in hitrejše premikanje. Za možgane robota smo uporabili mikrokrmilno ploščico Aruduino MEGA 2560 V2.0. Poganjali smo ga s tremi elektromotorji, pozicioniranje pa nam je omogočil žiroskop, oziroma pospeškometer MPU 6050. V nalogi smo poskusili čim bolje predstaviti algoritme vodenja s PID regulacijo in mehko logiko, da bi lahko pridobljeno znanje uporabljali študentje in dijaki na tekmovanjih robotskega nogometa. V nalogi je podrobno opisana izdelava kinematičnega modela robota. Dobljen kinematični model smo uporabili pri izdelavi programov za simulacijski model robota, kot tudi v programih za realni del robota. Prikazali smo simulacijsko vožnjo robota v programu Matlab. Simulacija se lahko odlično uporablja za pedagoške namene, saj je iz nje točno vidno, kako se bo robot obnašal pri različnih hitrostih omni koles. Za primerjavo algoritmov vodenja s P, PI, PD in PID regulatorjem in mehko logiko, smo izdelali simulacijsko progo robota v programu Matlab Simulink. Simulacijske rezultate smo primerjali in podali ugotovitve. Algoritem vodenja mobilnega robota smo napisali v programu Arduino IDE. Uporabili smo ga z mehko logiko in PID regulatorjem. Primerjali smo vožnje z obema algoritmoma in jih grafično primerjali. Primerjali smo tudi simulacijski model robota z realnim robotom. Povzeli smo dobljene rezultate in predlagali najbolj optimalno rešitev vodenja mobilnega robota.
Ključne besede: algoritmi vodenja, mobilni robot, Matlab, Matlab Simulink, Arduino, Arduino IDE, mehka logika, PID regulacija, kinematični model, omni kolesa.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 1377; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

8.
Tvorjenje avtomatov linearnih končnih prič za formule ACTLW z orodjem EST
Rok Vogrin, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tvorjenje avtomatov linearnih končnih prič veljavnosti formul akcijske logike dreves izvajanj z operatorjem unless (ACTLW -- Action-based Computation Tree Logic with Unless operator) v modelih realnih sistemov, imenovanih označeni sistemi prehajanja stanj. Namen dela je tvorjenje avtomatov prič, ki kažejo, kako so v takem modelu prisotne lastnosti, opisane z veljavno formulo ACTLW. V prvem delu naloge so predstavljeni ključni elementi za tvorjenje avtomatov prič. Vpeljana sta pojma karakteristična funkcija in binarni odločitveni graf. Definirani so označeni sistemi prehajanja stanj, končni avtomati ter logika ACTLW. V drugem delu je na podlagi definicij razvit postopek in opisana implementacija tvorjenja avtomatov linearnih končnih prič z orodjem EST. Tvorjenje avtomatov je prikazano na primeru modela komunikacijskega protokola z omejenim številom ponovnih oddaj in biološkega sistema uravnavanja laktoznega operona.
Ključne besede: formalne metode, preverjanje modelov, temporalna logika, avtomati prič, simbolične metode
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1381; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (666,65 KB)

9.
Teža iracionalnega v procesu sodniškega odločanja : kognitivne pristranskosti in mehanizmi zasledovanja fikcije razumskosti prava
Jan Stajnko, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V modernem pravnem redu igrajo logika, razum in z razumom povezano silogstično sklepanje pomembno vlogo. To ugotovitev avtor primerja s spoznanji moderne psihologije, ki se nanašajo na proces človekovega odločanja. Pri tem se osredotoča predvsem na dve pojavni obliki kognitivnih pristranskosti: sidranje oz. anchoring in retrospektivno pristranskost oz. hindsight bias. Prav tako se avtor vrednostno opredeli do instrumentov, ki so zakonodajalcu na voljo za preprečevanje prekomernega vdora iracionalnega v proces sodniškega odločanja - za zasledovanje fikcije razumskosti prava. V zaključnem delu prispevka je na podlagi tega spoznanja poudarjena potreba po interdisciplinarnem pristopu v pravu. Ta je nujna, ker je le tako mogoče sistematično in samoreflektivno soočanje z iracionalnostjo v procesu sodniškega odločanja.
Ključne besede: razum, iracionalnost, odločanje, ratio, silogistično sklepanje, pristranskost, logika, pravo, psihologija
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 3812; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (437,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Akcijska logika dreves izvajanj z operatorjem unless : doktorska disertacija
Robert Meolic, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija definira in raziskuje akcijsko logiko dreves izvajanj z operatorjem unless (ACTLW). ACTLW je izjavna temporalna logika razvejanega časa. Izhaja iz logike ACTL, ki je bila vpeljana leta 1990 in je ena od uveljavljenih temporalnih logik za izražanje lastnosti modelov, ki temeljijo na dogodkih. ACTLW je fleksibilnejša od ACTL, saj ne vsiljuje uporabe notranjega dogodka T pri izražanju lastnosti. ACTLW je tudi nekoliko izraznejša od ACTL, saj vsebuje temporalni operator unless (W), katerega pomena v ACTL ni možno v celoti izraziti. Nasprotno pa lahko vse formule ACTL izrazimo z uporabo operatorjev ACTLW. ACTLW omogoča učinkovito izvedbo preverjanja modelov s podobnimi algoritmi kot pri preverjanju modela s CTL, kar je pomembna izboljšava glede na logiko ACTL. Doktorska disertacija podaja definicijo logike ACTLW, izpeljave vseh standardnih temporalnih operatorjev in algoritme za globalno preverjanje modela z ACTLW s simboličnim računanjem. Predstavljeni so tudi algoritmi za tvorjenje diagnostike pri ACTLW, za tvorjenje lineamih prič in protiprimerov pri ACTLW ter za tvorjenje avtomatov prič in proti primerov pri ACTLW. Doktorska disertacija je v celoto zaokrožena z vzorci formul ACTLW in dvema večjima praktičnima primeroma: verifikacijo več različnih algoritmov za medsebojno izključevanje in verifikacijo dveh asinhronih vezij za porazdeljeno medsebojno izključevanje.
Ključne besede: formalne metode verifikacije sistemov, preverjanje modela, temporalna logika, doktorske disertacije, CTL, ACTL, ACTLW, diagnostika, problem medsebojnega izključevanja
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 1886; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 3.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici