Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo metode geometrijske morfometrije ovrednotili morfometrično variabilnost spodnje čeljustnice in lobanje treh operativnih taksonomskih enot (OTU) rodu Pteromys, in sicer P. momonga, P. volans in P. volans buechneri. Naši cilji so bili preveriti razlike med tremi OTU-ji poletuš in testirati sekundarni spolni dimorfizem pri tej skupini veveric. V analizo je bilo vključenih 60 primerkov mandibul, 55 primerkov ventralne lobanje, 56 primerkov lateralne lobanje in 40 primerkov dorzalne lobanje. Na spodnji čeljustnici smo določili 17 oslonilnih točk, na dorzalni strani lobanje 13, na ventralni in lateralni strani lobanje pa 18 oslonilnih točk. Analiza morfološke variabilnosti med spoloma ni pokazala signifikantnih razlik v spolnem dimorfizmu tako v velikosti kot v obliki spodnje čeljustnice in lobanje pri nobenem od OTU-jev. OTU-ji so se statistično razlikovali v obliki, ne pa tudi v velikosti. Največja odstopanja so se pojavila pri OTU-ju P. v. buechneri, v obliki kotnega podaljška spodnje čeljustnice, v obliki bobničnega mehurja in v obliki možganskega dela lobanje.
Ključne besede: Pteromys, geometrijska morfometrija, spodnja čeljustnica, lobanja, sekundarni spolni dimorfizem
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 989; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Veliki hrček, Cricetus cricetus je velik in robusten glodavec s kratkim repom. V osnovi naseljuje kulturne in gozdne stepe. Razširjenost velikega hrčka sega od Evrope do Azije. Dlaka je za glodavce nenavadno obarvana. Za velikega hrčka je značilen barvni polimorfizem, ki je najpomembnejša značilnost posameznikov in populacijske variabilnosti. Naš cilj je bil analizirati morfološko variabilnost ventralne strani lobanje velikega hrčka med ontogenetskim razvojem ločeno po spolu. Uporabili smo metode geometrijske morfometrije, ki so nam omogočile ločeno obravnavo velikosti in oblike lobanje. Material so predstavljale lobanje hrčka, ki so bili rojeni v ujetništvu, rejeni in usmrčeni v okolici Prage na Češkem. Starost materiala je bila natančno znana - starostne kategorije od mladičev do odraslih živali. Vzorec je predstavljal 134 lobanj iz zbirke na Karlovi univerzi v Pragi, od katerih smo jih uporabili 125. Osebki so bili razdeljeni v 10 starostnih skupin, od najmlajših starih manj kot 30 dni, do najstarejših v četrtem koledarskem letu življenja. Potrdili smo prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti lobanje, ne pa tudi v obliki. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje se je pojavil pri starosti 120 dni. Od starosti 120 dni dalje, so samice rastle počasneje od samcev, kar se je pokazalo v večji velikosti lobanj samcev. Na podlagi tega smo zaključili, da do razlik v starostnih manifestacijah spolnega dimorfizma in postnatalne rasti lobanje prihaja zaradi različnih smeri selekcije. Oblika lobanje se je spreminjala glede na starostne skupine. Primerjava najmlajših in najstarejših osebkov je pokazala, da imajo mlade živali širšo in bolj zaobljeno lobanjo, krajši in ožji gobčni del, relativno daljši niz zgornjih meljakov, večji bobnični mehur in ožja oziroma manj usločena lična loka. Primerjava velikosti in oblike lobanje med starostnimi skupinami je pokazala najvišjo stopnjo sprememb v velikosti in obliki do 150 dneva starosti. Po 450 dnevu so bile spremembe v velikosti in obliki neznatne. Z raziskavo ontogenetske alometrije smo dokazali tesno povezavo med obliko in velikostjo lobanje. Lobanja je rastla alometrično, kar pomeni, da so posamezni segmenti lobanje med ontogenetskim razvojem rastli z različno hitrostjo in se je tekom rasti posledično spreminjala tudi oblika lobanje. Iz tega smo sklepali, da alometrična rast pri velikem hrčku pomembno vpliva na razvoj in obliko lobanje v odraslem stanju.
Ključne besede: Cricetus cricetus, geometrijska morfometrija, lobanja, ontogenija, alometrija, spolni dimorfizem.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1600; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: V magistrski nalogi sem analizirala variabilnost dorzalne strani lobanje navadnega polha (Glis glis). Preverjala sem obstoj razlik med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med skupinami živali z različnih območij ter med polhi, ulovljenimi v različnih letih na istem območju. V analizo sem vključila 445 lobanj polhov, ulovljenih na šestih območjih Slovenije. Na dorzalni strani lobanje sem določila 14 oslonilnih točk in z metodami geometrijske morfometrije ovrednotili variabilnost v velikosti lobanje in v obliki lobanje. Kategorije, ki sem jih upoštevala v analizah so bile: spol (samci, samice), starost (šest starostnih skupin, glede na erupcijo zob in datum ulova), lokaliteta (Korinj, Krim in Prestranek) in leto ulova (1997, 1999 in 2001). Ugotovila sem, da se samci in samice navadnega polha, tako v velikosti, kot tudi v obliki lobanje, med seboj ne razlikujejo. Razlike so bile izrazite med starostnimi skupinami, saj tekom ontogenetskega razvoja lobanja raste in se razvija. V analizi variabilnosti dorzalne strani polšje lobanje sem ugotovila, da je velikost lobanje časovno, ne pa tudi prostorsko variabilna. Menim, da je za časovno variabilnost dorzalne strani lobanje, tako v velikosti kot v obliki, posledica dostopnosti hrane. Primarna hrana polha je bukov žir, njegov obrod se od leta do leta močno razlikuje. Za pojasnitev povezanosti obroda žira in morfološke variabilnosti bodo potrebne nadaljnje raziskave. Prostorska variabilnost je verjetno posledica prilagoditev na lokalne ekološke razmere, torej odziv fenotipa na klimo in druge dejavnike.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, prostorska variabilnost, časovna variabilnost, Glis glis, lobanja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 1566; Prenosov: 153
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: V magistrski nalogi sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje treh vrst mišjih hrčkov: pakistanskega mišjega hrčka (C. baluchi), plemenitega mišjega hrčka (C. grandis) in hotsonskega mišjega hrčka (C. hotsoni). V raziskavo sem vključila tudi osebke katerih binarno ime ni znano – Calomyscus sp. Med 120 osebki, ki so del muzejskih zbirk, sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, geografsko in medvrstno variabilnost, ter alometrijo v velikosti in obliki ventralne strani lobanje. Z analizo morfološke variabilnosti pri C. baluchi nisem zaznala sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti in obliki lobanje. Iz tega sklepam, da je stopnja kompeticije med istospolnimi osebki majhna. Geografsko in medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem analizirala pri šestih geografskih vzorcih (OTU-jih) treh vrst: C. baluchi, C. grandis in C. hotsoni. Variabilnost v velikosti lobanje med posameznimi vrstami sem preverila z analizo variance, ki je bila visoko signifikantna. Predstavniki C. baluchi iz Kabula so imeli največje lobanje, nekoliko manjši so bili C. hotsoni iz Kermana, presenetljivo najmanjši pa C. grandis iz Tehrana. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti so pokazale, da so razlike med vsemi skupinami signifikantne, z izjemo C. hotsoni, ki z večino drugih OTU-jev ni dosegel signifikantne razlike. Nesignifikantnost rezultatov sem pripisala nizkemu številu osebkov v vzorcu (n = 3). Glede na prvo diskriminantno funkcijo sta se formirali dve skupini, C. baluchi in C. grandis. Obe vrsti sta se razlikovali v dolžini slušnega kanala, širini ličnega loka in dolžini gobčnega dela lobanje. Najdaljšo Prokrustovo razdaljo sem zabeležila med C. baluchi in Calomyscus sp., kar pomeni, da je med njima bila oblikovna variabilnost lobanje največja. Istovrstna primerjava lobanje je pokazala, da se velikost in oblika lobanje C. baluchi iz različnih OTU-jev statistično značilno razlikujejo. Posteriorno testiranje je izkazalo signifikantno razliko med osebki iz provinc Kabul in Kandahar. Provinci sta precej oddaljeni druga od druge in sklepam, da so osebki najverjetneje izpostavljeni različnim okoljskim pritiskom. V zadnjem delu naloge sem z analizo alometrije ugotovila tesno povezanost oblike in velikosti lobanje mišjih hrčkov. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh vrstah linearen. Ob izključitvi alometrije se je prekrivanje morfoprostorov bistveno povečalo. Iz tega sklepam, da ima alometrija pomembno vlogo v morfologiji lobanj mišjih hrčkov.
Ključne besede: Calomyscus, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska in medvrstna variabilnost, alometrija
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1601; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična variabilnost lobanje volka (Canis lupus). Na fotografijah 183 lobanj volka, iz različnih muzejskih zbirk, smo izmerili kot med obraznim in možganskim delom lobanje. Naš namen je bil ugotoviti, ali prihaja pri velikosti kota do razlik med samci in samicami volkov znotraj istih geografskih populacij. Primerki lobanj so bili nabrani iz treh različnih geografskih območji, in sicer iz Bolgarije, Dinaridov in Karpatov. Preverili smo, ali obstajajo razlike v velikosti kota med populacijami iz treh geografskih območji. Določili smo tri oslonilne točke, ki so definirale kot med obraznim in možganskim segmentom lobanje. Te točke so: 1. sprednji rob zgornje čeljustnice na meji z zobno jamico podočnika; 2. zadnji rob zobne jamice drugega (zadnjega) meljaka; 3. spodnji rob zunanje slušne odprtine. Z opisno statistiko smo dobili rezultat, da je aritmetična sredina velikosti kota vseh skupin 188,1 stopinj. Največjo vrednost kota smo izmerili pri samcih iz Bolgarije in pri samcih iz Karpatov - 193,4 stopinj. Najmanjšo vrednost kota smo izmerili pri samcih iz Bolgarije - znašala je 181,4 stopinj. Iz grafa aritmetičnih sredin smo razbrali, da ni večjih razlik med samci in samicami posameznih geografskih območji. Razvidno je tudi, da so v povprečju velikosti kotov pri samicah manjše, le pri samicah iz Dinaridov smo izmerili večje velikosti kotov v primerjavi s samci. Z LSD testom smo potrdili hipotezo, da med samci in samicami iz različnih geografskih območji ni statistično značilnih razlik. Največja aritmetična sredina velikosti kota ja bila izmerjena pri volčjih lobanjah iz Karpatov, in sicer 189,1 stopinj. Najmanjša aritmetična sredina velikosti kota je bila izmerjena pri populacijah iz Dinaridov, in sicer 187,4 stopinj. Pri preverjanju razlik v velikosti kota med populacijami, smo ugotovili, da so statistično značilne razlike med populacijami Karpatov in Bolgarije ter Karpatov in Dinaridov. Populaciji Karpatov in Dinaridov se med seboj bolj razlikujeta. Aerorinhijo izkazuje 9,8 % oziroma 18 volčjih lobanj. Največji delež aerorinhije izkazujejo volčje lobanje iz Karpatov, in sicer 15,2 % oziroma 10 lobanj.
Ključne besede: sivi volk, aerorinhija, morfometrija, kot, lobanja
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1936; Prenosov: 302
Celotno besedilo (1,68 MB)