| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Variabilnost lobanje dinarske voluharice Dinaromys bogdanovi (Rodentia: Cricetidae): spolni dimorfizem, alometrija in filogenija
Tina Klenovšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, je paleoendemični glodavec Balkana in filogenetski relikt. Kljub majhnemu arealu se deli na tri evolucijske linije, ki so geografsko ločene z rekami in v alopatriji ţe pribliţno 1,3 oz. 0,3 milijona let. Naš namen je bil analizirati morfološko variabilnost ventralne strani lobanje med spoloma, ontogenetskim razvojem in filogenetskimi skupinami. Zanimalo nas je ali je vzorec morfološke variabilnosti enak filogenetskemu ter ali imajo filogenetske skupine enaka ali različna vzorca spolnega dimorfizma in ontogenetske alometrije. Uporabili smo metode geometrijske morfometrije, s katerimi smo lahko velikost in obliko lobanje obravnavali ločeno. V raziskavo smo vključili 184 lobanj s celotnega območja poselitve, ki smo jih a priori razvrstili v tri filogenetske in pet starostnih skupin. Z analizo morfološke variabilnosti med spoloma nismo zaznali sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti ali obliki lobanje pri nobeni starosti ali filogenetski skupini. Iz tega sklepamo, da med osebki istega spola ni izrazite kompeticije za parjenje z nasprotnim spolom in da sta spola pod vplivom podobnih okoljskih selekcijskih pritiskov. Z raziskavo ontogenetske alometrije smo ugotovili tesno povezanost oblike in velikosti lobanje. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh starostih linearen. Oblika lobanje se med ontogenetskim razvojem pri vseh treh filogenetskih linijah spreminja enako hitro. Alometrija torej nima pomembnega vpliva na nastanek razlik v obliki lobanje med filogenetskimi skupinami, saj le-te nastanejo ţe v prenatalnem obdobju. Vzorec morfološke variabilnosti se je skladal s filogenetskim. Najbolj se je od ostalih dveh skupin razlikovala severozahodna skupina, ki je v alopatriji z ostalima skupinama ţe pribliţno 1,3 milijona let. Osebki iz te skupine so imeli najširši gobčni del lobanje in moţganski del lobanje, najdaljšo in na stran pomaknjeno nebno odprtino, navzven ukrivljen niz meljakov in največjo zatilnično odprtino. Ugotovili smo, da ima ventralna stran lobanje dinarske voluharice determinacijsko vrednost, saj omogoča zanesljivo klasifikacijo v filogenetske skupine. Ker med filogenetskimi skupinami v velikosti lobanje ni bilo razlik in ker je bila morfološka variabilnost lobanje kljub alopatriji majhna, sklepamo, da je lobanja dinarske voluharice pod vplivom stabilizirajoče selekcije, razlike v obliki pa so nastale kot posledica procesov nevtralne evolucije.
Ključne besede: lobanja, geometrijska morfometrija, filogenija, alometrija, spolni dimorfizem
Objavljeno: 03.04.2014; Ogledov: 2930; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

2.
Morfometrična variabilnost lobanje rodov Nesokia in Bandicota
Luka Husu, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam morfometrično variabilnost lobanje glodavcev rodov Nesokia in Bandicota. V analizo sem vključil 91 osebkov petih vrst bandikot: Bunijeva kratkorepa bandikota (Nesokia bunnii), kratkorepa bandikota (Nesokia indica), mala bandikota (Bandicota bengalensis), velika bandikota (Bandicota indica) in Savilejeva bandikota (Bandicota savilei). S pomočjo geometrijske morfometrije sem analiziral razlike v obliki in velikosti lobanj, sekundarni spolni dimorfizem in variabilnost med vrstami. Na ventralni strani lobanje bandikot sem določil 20 oslonilnih točk, na katerih je temeljila nadaljnja analiza. Vrsti Nesokia indica in Nesokia bunnii sem izvzel iz analize sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) zaradi pomanjkljivih podatkov o spolu oziroma premajhnega vzorca. Pri ostalih treh vrstah SSD v velikosti ni bil izražen, torej sem spola obravnaval združeno. SSD v obliki je bil izražen samo pri vrsti Bandicota bengalensis. Pri medvrstni variabilnosti se vrste med seboj razlikujejo po velikosti in obliki. Izoblikovali sta se dve ekomorfološki funkcionalni skupini: manjše terestrične (N. indica, B.bengalensis in B. savilei) in večji semiakvatični vrsti (N. bunnii in B. indica). Pri semiakvatičnih vrstah je lobanja relativno ožja od povprečja, pri terestričnih vrstah pa relativno širša.
Ključne besede: Nesokia bunnii, Nesokia indica, Bandicota indica, Bandicota bengalensis, Bandicota savilei, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, lobanja
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 649; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

3.
Geometrijska morfometrija lobanje pri cokorjih, Myospalax (Rodentia: Mammalia)
Vesna Holcer, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza dorzalne strani lobanje pri treh vrstah cokorjev, Myospalax: M. aspalax, M. myospalax in M. psilurus. Analiza je obsegala 246 lobanj treh vrst cokorjev, razdeljenih v sedem vzorcev (OTU-jev). Analizo smo izvedli s pomočjo metod geometrijske morfometrije, ki omogoča ločeno analizo variabilnosti v obliki in velikosti organizmov ali njihovih struktur, v našem primeru je bila to dorzalna stran lobanje. Variabilnost dorzalne strani lobanje smo analizirali glede na sekundarni spolni dimorfizem, geografski izvor in medvrstne razlike. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje pri odraslih cokorjih ni statistično značilen. Sekundarni spolni dimorfizem v obliki lobanje med spoloma je zaznaven, vendar smo se kljub temu odločili spol obravnavati v enotni analizi. Analizo za starostno variabilnost smo izvedli samo za vrsto M. psilurus, ki izkazuje statistično značilno razlikovanje med starostnimi skupinami. Rezultate starostne variabilnosti smo posplošili na vse vzorce. Z diskriminantno analizo in analizo glavnih komponent smo preverjali variabilnost v obliki dorzalne strani lobanje. Potrdili smo hipotezo, da so med vrstami treh različnih cokorjev prisotne razlike v velikosti in obliki lobanje, prav tako so prisotne razlike znotraj različnih geografskih vzorcev. Najmanjšo lobanjo izkazuje vrsta M. aspalax, največjo pa vrsta M. myospalax.
Ključne besede: M. myospalax, M. aspalax, M. psilurus, geometrijska morfometrija, lobanja, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 588; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

4.
Morfometrična variabilnost lobanje volka (Canis lupus)
Maruša Fabčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična variabilnost lobanje volka (Canis lupus). Na fotografijah 183 lobanj volka, iz različnih muzejskih zbirk, smo izmerili kot med obraznim in možganskim delom lobanje. Naš namen je bil ugotoviti, ali prihaja pri velikosti kota do razlik med samci in samicami volkov znotraj istih geografskih populacij. Primerki lobanj so bili nabrani iz treh različnih geografskih območji, in sicer iz Bolgarije, Dinaridov in Karpatov. Preverili smo, ali obstajajo razlike v velikosti kota med populacijami iz treh geografskih območji. Določili smo tri oslonilne točke, ki so definirale kot med obraznim in možganskim segmentom lobanje. Te točke so: 1. sprednji rob zgornje čeljustnice na meji z zobno jamico podočnika; 2. zadnji rob zobne jamice drugega (zadnjega) meljaka; 3. spodnji rob zunanje slušne odprtine. Z opisno statistiko smo dobili rezultat, da je aritmetična sredina velikosti kota vseh skupin 188,1 stopinj. Največjo vrednost kota smo izmerili pri samcih iz Bolgarije in pri samcih iz Karpatov - 193,4 stopinj. Najmanjšo vrednost kota smo izmerili pri samcih iz Bolgarije - znašala je 181,4 stopinj. Iz grafa aritmetičnih sredin smo razbrali, da ni večjih razlik med samci in samicami posameznih geografskih območji. Razvidno je tudi, da so v povprečju velikosti kotov pri samicah manjše, le pri samicah iz Dinaridov smo izmerili večje velikosti kotov v primerjavi s samci. Z LSD testom smo potrdili hipotezo, da med samci in samicami iz različnih geografskih območji ni statistično značilnih razlik. Največja aritmetična sredina velikosti kota ja bila izmerjena pri volčjih lobanjah iz Karpatov, in sicer 189,1 stopinj. Najmanjša aritmetična sredina velikosti kota je bila izmerjena pri populacijah iz Dinaridov, in sicer 187,4 stopinj. Pri preverjanju razlik v velikosti kota med populacijami, smo ugotovili, da so statistično značilne razlike med populacijami Karpatov in Bolgarije ter Karpatov in Dinaridov. Populaciji Karpatov in Dinaridov se med seboj bolj razlikujeta. Aerorinhijo izkazuje 9,8 % oziroma 18 volčjih lobanj. Največji delež aerorinhije izkazujejo volčje lobanje iz Karpatov, in sicer 15,2 % oziroma 10 lobanj.
Ključne besede: sivi volk, aerorinhija, morfometrija, kot, lobanja
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 536; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

5.
Ontogenetski vidik modularne organizacije lobanje navadnega polha, Glis glis (Linnaeus, 1766)
Saša Zavratnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Glodavci spadajo med najuspešnejše sodobne sesalce. Lobanja sesalcev je kompleksna struktura, primerna za proučevanje postnatalne ontogenije pri malih sesalcih. Deluje kot celota, deli pa so med seboj neenakomerno povezani in razdeljeni v module. Material, uporabljen v študiji, so bile ventralne strani lobanj navadnega polha, Glis glis (Linnaeus, 1766) iz lokalitete Krim, Slovenija, shranjene v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Lobanje smo na podlagi erupcije meljakov razdelili v šest starostnih skupin. Raziskovali smo postnatalno variabilnost v obliki in velikosti ventralne strani lobanje, predvsem z vidika modularne organizacije, morfološke integracije ter alometrije. Do sedaj podobna raziskava še ni bila izvedena. Z metodami geometrijske morfometrije smo primerjali stopnjo modularnosti med juvenilnimi in adultnimi osebki. Hipotetično modularnost smo na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta testirali na 224 lobanjah. Hipotezo o modularnosti pri mladih živalih smo zavrnili, pri odraslih osebkih pa so rezultati delno podprli delitev lobanje na obrazni in možganski del. Stopnja integracije med moduloma je večja pri mladih osebkih in se s starostjo zmanjšuje. Lobanja navadnega polha raste alometrično. Čeprav je lahko alometrija močan integracijski faktor, je imela na hipotetično modularnost lobanje navadnega polha majhen vpliv. Sklepamo, da je sprememba v stopnji integracije med obraznim in možganskim delom lobanje v času ontogenije posledica specializacije obeh funkcionalnih modulov ter prehoda s sesanja mleka na mehansko obdelavo trše hrane.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, modularnost, alometrija, RV koeficient, ontogenija, lobanja, Glis glis
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 321; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Variabilnost lobanje mišjih hrčkov (rod Calomyscus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Barbara Grm, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje treh vrst mišjih hrčkov: pakistanskega mišjega hrčka (C. baluchi), plemenitega mišjega hrčka (C. grandis) in hotsonskega mišjega hrčka (C. hotsoni). V raziskavo sem vključila tudi osebke katerih binarno ime ni znano – Calomyscus sp. Med 120 osebki, ki so del muzejskih zbirk, sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, geografsko in medvrstno variabilnost, ter alometrijo v velikosti in obliki ventralne strani lobanje. Z analizo morfološke variabilnosti pri C. baluchi nisem zaznala sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti in obliki lobanje. Iz tega sklepam, da je stopnja kompeticije med istospolnimi osebki majhna. Geografsko in medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem analizirala pri šestih geografskih vzorcih (OTU-jih) treh vrst: C. baluchi, C. grandis in C. hotsoni. Variabilnost v velikosti lobanje med posameznimi vrstami sem preverila z analizo variance, ki je bila visoko signifikantna. Predstavniki C. baluchi iz Kabula so imeli največje lobanje, nekoliko manjši so bili C. hotsoni iz Kermana, presenetljivo najmanjši pa C. grandis iz Tehrana. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti so pokazale, da so razlike med vsemi skupinami signifikantne, z izjemo C. hotsoni, ki z večino drugih OTU-jev ni dosegel signifikantne razlike. Nesignifikantnost rezultatov sem pripisala nizkemu številu osebkov v vzorcu (n = 3). Glede na prvo diskriminantno funkcijo sta se formirali dve skupini, C. baluchi in C. grandis. Obe vrsti sta se razlikovali v dolžini slušnega kanala, širini ličnega loka in dolžini gobčnega dela lobanje. Najdaljšo Prokrustovo razdaljo sem zabeležila med C. baluchi in Calomyscus sp., kar pomeni, da je med njima bila oblikovna variabilnost lobanje največja. Istovrstna primerjava lobanje je pokazala, da se velikost in oblika lobanje C. baluchi iz različnih OTU-jev statistično značilno razlikujejo. Posteriorno testiranje je izkazalo signifikantno razliko med osebki iz provinc Kabul in Kandahar. Provinci sta precej oddaljeni druga od druge in sklepam, da so osebki najverjetneje izpostavljeni različnim okoljskim pritiskom. V zadnjem delu naloge sem z analizo alometrije ugotovila tesno povezanost oblike in velikosti lobanje mišjih hrčkov. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh vrstah linearen. Ob izključitvi alometrije se je prekrivanje morfoprostorov bistveno povečalo. Iz tega sklepam, da ima alometrija pomembno vlogo v morfologiji lobanj mišjih hrčkov.
Ključne besede: Calomyscus, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska in medvrstna variabilnost, alometrija
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 201; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici