| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Rogatec – umetnostnozgodovinski spomeniki kot odsev lokalne zgodovine in ljudskega izročila
Borut Krog, 2021, magistrsko delo

Opis: Naselje Rogatec leži ob današnji meji s Hrvaško in je tekom svoje celotne zgodovine predstavljalo pomembno razvojno in umetniško težišče v Obsotelju. Različni dejavniki so skozi časovni kontekst delovali spodbujevalno, spet drugič zaviralno. Zgodovina kraja sega vse do Rimljanov, na prisotnost katerih kažejo arheološke najdbe. Svoj vrh v razvoju kraj doseže v srednjem veku, ko postane pomemben trg. Prvi pisni viri o kraju segajo vse do leta 1130, ko je omenjen pod imenom Purch de Rohacz. Kasneje, v obdobju baroka se njegov strmi vzpon samo še nadaljuje in posledično ima danes naziv »umetniške kolonije«. Josef Ferdinand Fromiller (1693–1760), Janez Valentin Metzinger (1699–1759), Jožef Hofer (1700–1764), Jožef Straub (1712–1756) in Anton Jožef Lerchinger (1720–1787) so imena umetnikov, katerih dela lahko občudujemo v tem majhnem kraju. Baročna zapuščina je obsežna in vidna na vsakem koraku. Skozi celotno zgodovino je domišljijo lokalnega prebivalstva burila tudi bližnja Donačka gora, ki je danes priljubljena izletniška točka številnih pohodnikov. Ponudbo kraja dopolnjuje tudi največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki s svojimi delavnicami obuja zgodovino. Vse to je gotovo vplivalo tudi na ljudsko izročilo, ki svoj vpliv kaže tudi na nekaterih ohranjenih spomenikih. S slednjimi je obsoteljski kraj bogat. Vedno bolj se zdi, da kljub spreminjanju v urbanizirano naselje Rogatec ni izgubil svojega konteksta. S silhueto specifične rogaške panorame in prizadevnostjo krajanov se kraj vedno bolj prebuja in bogati. Umetnostnozgodovinska zapuščina pa mu pri tem zgolj koristi.
Ključne besede: Rogatec, barok, ljudsko izročilo, Josef Ferdinand Fromiller, Janez Valentin Metzinger, Jožef Hofer, Jožef Straub, Anton Jožef Lerchinger
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

2.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Ključne besede: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 471; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (751,77 KB)

3.
Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico"
Marijana Grahek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico" posreduje preko projekta izvedeno plesno dramatizacijo predšolskih otrok. V projektno delo smo vključili pri plesni vzgoji tudi ljudsko izročilo (otroške igre in plese) in ob tem preučili samostojno ustvarjanje in improviziranje otrok. V teoretičnem delu smo se na kratko dotaknili ključnih poglavij o plesu, ljudskem izročilu, plesni dramatizaciji in projektu. V empiričnem delu je bilo preučeno plesno izražanje otrok pri ustvarjanju plesne dramatizacije. Predstavili smo plesne priprave posameznih prizorov in vzporedne dejavnosti po tednih, ki so bile obdelane s kvalitativno analizo posameznih načrtovanih srečanj. Projekt je potekal pri dveh najstarejših skupinah enote Čebelica Vrtca Ciciban Ljubljana. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju otrok z upoštevanjem medpodročnih povezav po Kurikulumu za vrtce. Pri otrocih smo želeli vzbuditi prijetno vzdušje in veselje do plesnega ustvarjanja. To nam je skozi načrtovano vzgojno delo tudi uspelo. Ugotovili smo, da so otroci, stari 5–6 let, sposobni izpeljati preko projekta zadano nalogo, v našem primeru plesno dramatizacijo, vendar ne brez pomoči vzgojitelja ali druge odrasle osebe.
Ključne besede: ples predšolskega otroka, ljudsko izročilo, plesna dramatizacija, ustvarjalnost predšolskega otroka, improvizacija predšolskega otroka
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 929; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

4.
Humor v antologijah Enci benci na kamenci
Katarina Fink, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: V slovenskem otroškem izročilu se pojavlja humor, kot ga utemeljujejo različne teorije. Po Attardu (1994) sta osrednja predstavnika teorije superiornosti Platon in Aristotel - po tej teoriji smejanje sledi spoznanju, da je človek, ki se smeje, boljši od tistega, ki se mu smeje. Kant in Schopenhauer sta predstavnika teorije neujemanja, ki temelji na neskladju resničnosti med pojmom in objektom. Bergson v Eseju o smehu (1977) dokazuje, da lahko vse napake postanejo smešne; smešna oseba nam je na začetku pogosto simpatična. Kmecl v Mali literarni teoriji (1995) pa navaja, da je humor etološka vrsta, ki temelji na vedrem, svobodnem razpoloženju/obnašanju, na nasmejanem distanciranju od neprijetnosti, na duševni uravnovešenosti in miselnem odnosu do sveta. V mladinski književnosti moramo biti pozorni tudi na bralčevo/poslušalčevo starost, saj je od otrokove starosti odvisno, kaj je zanj smešno, in na okoliščine (realni čas, splošni kulturni nivo, socialni status otroka). V otroškem ljudskem izročilu se pojavljajo različne vloge humorja: nonsensni humor, ki ima poleg posredne spoznavne tudi očitno zabavno vlogo, vzgojni humor komičnega (nezglednega) otroškega lika, ki poleg zabavne vloge posredno vzgaja, ter humor oporekanja, ki se izraža v tabujih. Obravnavane pesmi so iz otroškega ljudskega izročila in so prikaz konkretnih primerov ter značilnosti uvrščanja med literarna dela z elementi humornega.
Ključne besede: slovenska otroška poezija, humor, teorije humorja, vloge humorja, otroško ljudsko izročilo
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 739; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (169,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije
Tjaša Meško, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije je napisano v obliki študije primera. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili nekaj ključnih področij, ki se navezujejo na samo mesto Ljutomer. Opisali smo zgodovino kulturnih dogodkov mesta Ljutomer, predstavili kulturo celotne Prlekije, spoznali ljudske plese, noše in otroške igre, podrobneje spoznali Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer in njihovo baletno šolo, folklorna društva na območju Prlekije ter izbrskali nekaj značilnosti, praznovanj in obletnic iz ljutomerskega vrtca. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti plesne teme v vrtcu, ki smo jih obravnavali v okviru predmeta plesna dramatizacija v vrtcu pri rednih študentih predšolske vzgoje v študijskem letu 2015/16. Cilj naloge pa je bil ugotoviti praktično uporabnost tem ter odziv otrok (vztrajnost otrok, njihova motiviranost in sodelovanje …) in prav tako uresničitev zastavljenih ciljev. Zato smo plesne teme preizkušali z otroki iz 2. starostnega obdobja, starimi 3–5 let, v Vrtcu Ljutomer. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo izbrali in zapisali 8 učnih priprav z različnimi plesnimi temami, ki smo jih obravnavali pri predmetu plesna dramatizacija v vrtcu in se hkrati navezujejo na tradicijo mesta Ljutomer. Plesne teme so bile naslednje: labod, razvoj dreves, čebele in medvedi, ples čarovnic, piščanček v jajcu, suha roba, mi se z vlakom peljemo in štorklje. Plesne dejavnosti so bile uspešno zastavljene in izvedene, saj so otroci ob plesih uživali, izražali svoja čustva in spoznali svoje gibalno-plesne sposobnosti.
Ključne besede: ljudsko izročilo, folklorno društvo, študija primera, Vrtec Ljutomer, plesna vzgoja, baletna šola, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 559; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1021,77 KB)

6.
ELEMENTI LJUDSKIH PLESOV V PLESNI VZGOJI PREDŠOLSKIH OTROK
Anja Lavbič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Elementi ljudskih plesov v plesni vzgoji predšolskih otrok je raziskati, v kolikšni meri lahko elemente ljudskih plesov vključimo v načrtovanje vzgojnega dela na plesnem področju predšolskih otrok. V analizo je bilo vključenih 24 otrok, starih od pet do šest let. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema: opis in pomen plesa nasploh ter otrokovo potrebo po plesu; poudarek je bil na ljudskem plesu na sploh, virih in vrstah ljudskega plesa ter njegovi vlogi; plesno izražanje otrok, cilje in vzgojna načela; načine in metode dela pri vnašanju otroškega ljudskega izročila ter vsebino otroškega izročila; opisi ljudskih plesov, katerih elemente smo vključili v plesno vzgojo otrok v vrtcu; na koncu smo pisali še o mestu Šentjur, tamkajšnjem vrtcu, kjer smo opravljali analizo dela in predstavili Mladinsko folklorno skupino Lintvar, s katero smo sodelovali pri izvajanju dela v vrtcu. Empirični del je sestavljen iz osnovnih, predpisanih elementov tega dela; vzgojnih priprav za delo v vrtcu in analiz le-teh. Iz vzgojnih priprav v empiričnem delu sta tako razvidna naša dejavnost in vnašanje elementov ljudskih plesov v plesno vzgojo otrok iz Vrtca Šentjur. Po analiziranju vzgojnega dela tako ugotavljamo, da elemente ljudskih plesov lahko vnašamo v plesno izražanje otrok v vrtcu in s tem ugodno vplivamo na njihov plesni razvoj ter na njihov pogled na ohranjanje naše kulturne dediščine.
Ključne besede: predšolski otrok, ljudski plesi, ljudsko izročilo, kulturna dediščina plesno izražanje otrok
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

7.
Kulturnozgodovinski in jezikovni razvoj Občine Šentjernej
Alja Godec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skuša prikazati zgodovinski, kulturni in jezikovni razvoj občine Šentjernej v različnih kulturnih obdobjih. Opisani bodo življenje ljudi, njihove navade, običaji, ljudsko izročilo ter materialne in nematerialne stvaritve. Podrobneje bodo predstavljene arhitekturna, stavbna in etnološka kulturna dediščina ter izobraževalne ustanove in njihova kulturna vloga v kraju. V nadaljevanju sledijo opisi oseb, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri razvoju kulture, jezika in kraja ter pripomogle k nastanku edinstvene kulturne in jezikovne skupnosti. Z namenom ohranjanja in širjenja kulturne dediščine in ljudskega izročila na mlajše rodove so bila v občini Šentjernej ustanovljena različna kulturna in etnološka društva, v katera se vključujejo domačini, ki so ponosni na preteklost kraja in uživajo v poustvarjanju ljudske kulture. Vsako društvo bo s svojo zgodbo v diplomskem delu tudi predstavljeno. Raziskan bo tudi njihov pomen pri ohranjanju krajevnega govora in prispevek h kulturnemu dogajanju v kraju. Zelo pomemben del ljudskega izročila občine Šentjernej je tudi šentjernejski govor, ki je močno zaznamoval kulturno dogajanje v kraju. Slovenska dialektologija ga uvršča v vzhodnodolenjsko podnarečje, to pa je del dolenjske narečne skupine. V diplomskem delu bodo na kratko predstavljene njegove značilnosti in posebnosti, torej glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora. Predstavljene bodo njegove naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sestav govora in izvor posameznih glasov. Pri oblikoslovni ravnini govora pa bodo predstavljene narečne posebnosti štirih besednih vrst, tj. glagola, samostalniške in pridevniške besede in prislova.
Ključne besede: kulturna dediščina, ljudsko izročilo, kulturno-etnološka društva, kulturne prireditve, literarni ustvarjalci, dolenjska narečna skupina, šentjernejski govor.
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 927; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

8.
POZNAVANJE SLOVENSKIH LJUDSKIH PLESOV OSNOVNOŠOLCEV NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Mateja Kuhar, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudski plesi v osnovni šoli niso med najbolj priljubljeni, a je njihovo ohranjanje in vključevanje v pouk pomembno, saj pripomorejo k ohranjanju ljudske dediščine in k temu, da so učenci bolj aktivni. Namen diplomske naloge je bil na vzorcu učencev petih razredov proučiti poznavanje slovenskih ljudskih plesov, s katerimi bi se naj učenci srečali od 1. do 5. razreda pri predmetu glasbena umetnost. V diplomski nalogi najprej predstavimo področje ljudskega izročila, otroškega izročila in ljudskih plesov oz. otroškega izročila v šolskem programu. V empiričnem delu raziskujemo, ali učenci s pomočjo opisa plesa prepoznajo ime plesa, ki so ga spoznali v teh petih letih. Prav tako nas zanima, ali obstajajo razlike v poznavanju ljudskih plesov med deklicami in dečki in med učenci, ki obiskujejo šolo v mestu, in tistimi, ki obiskujejo šolo na vasi. Zanimalo nas je še, kateri je njihov najljubši ples, in zakaj je temu tako. Rezultati, pridobljeni s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med več kot 200 učenci osmih osnovnih šol kažejo, da je poznavanje plesov med učenci in učenkami skladno, le ples Šuštarpolka učenke poznajo bolje. Učenci, ki obiskujejo šolo na vasi, v primerjavi s tistimi v mestu, bolje poznajo 11 ljudskih plesov, pri preostalih petih plesih je poznavanje skladno. Za svoj najljubši ples so se odločili, ker jim je všeč, je zanimiv in so se ga hitro naučili. Najbolj sta jim všeč skupinska plesa: Kujtre šivat in Igraj kolo. Več kot polovica otrok bi raje plesala sodobne kot ljudske plese. Na podlagi rezultatov lahko vidimo, da otroci ljudskih plesov ne poznajo dobro, zato bi se morali učitelji na področju ljudskega izročila še bolj izobraževati, ljudski ples vključevati v pouk in otroke spodbujati k ohranjanju le tega. Tudi učni načrt bi moral dati večji poudarek na učenje ljudskih plesov.
Ključne besede: Slovenski ljudski plesi, ljudsko izročilo, otroško izročilo, osnovna šola, poznavanje
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 4390; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (976,74 KB)

9.
PO 30-LETNI POTI MAKOLSKE FOLKLORNE SKUPINE PROSVETNEGA DRUŠTVA ANICE ČERNEJEVE MAKOLE
Špela Pušaver, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Po 30-letni poti makolske folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole je empirično zaključno delo, kjer je predstavljen kraj Makole s svojo naravno in kulturno dediščino. V teoretičnem delu je predstavljena makolska folklorna skupina, plesi, ki so značilni za to področje, njihova razširjenost in vloga. Prav tako so predstavljene pesmi, igre in narodna noša, ki je značilna za območje makolske občine. V empiričnem delu zaključnega dela pa je predstavljeno, kakšnem odnos imajo folklorniki do ljudskega izročila. Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, anketiranih je bilo 44 bivših in zdajšnjih članov folklorne skupine. Najpomembnejše ugotovitve so, da so folklorniki mnenja, da se ljudsko izročilo še vedno širi in ohranja, da vsi anketirani spoštujejo ljudsko izročilo in se jim le to zdi zelo pomembno, da je ohranjanje ljudskega izročila eden izmed pomembnejših dejavnikov za ohranjanje slovenske identitete. Veselje do plesa in druženja sta dva izmed pomembnejših dejavnikov za priključitev k folklorni skupini. Folklorniki prenašajo znanje v svoje okolje, saj znajo ljudske plese, ki jih plešejo, tudi poimenovati in prikazati.
Ključne besede: Makole, folklora, makolska folklorna skupina, ljudsko izročilo, ples, pesem, narodna noša.
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 698; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Vloga vzgojitelja v 1. razredu osnovne šole z vidika ohranjanja ljudskega plesnega izročila
Mateja Pocajt, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu je predstavljen ples v vrtcu in šoli, otroško plesno izročilo in njegova vloga ter ljudski plesi v 1. razredu OŠ.Predstavljeno je tudi delo vzgojitelja in učitelja v 1.razredu OŠ in njuno sodelovanje. V empiričnem delu pa je narejena raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo želeli ugotoviti, ali v 1. razredu OŠ ohranjajo ljudsko plesno izročilo in kakšno vlogo ima pri tem vzgojitelj.
Ključne besede: ples, ljudsko izročilo, ljudski plesi v šoli, timsko delo, 1. razred devetletne osnovne šole, vpliv vzgojitelja
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 950; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (839,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici