| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
MAJHNE ROKE TKEJO VEZI S PRETEKLOSTJO
Urška Kejžar, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem času otroci veliko časa preživijo ob računalniku in televiziji, ki siromašita njihov domišljijski svet. Zmaji, vile in škrati zanje živijo le v tujih filmih in v prevedenih zgodbah, ne poznajo pa bogatega ljudskega izročila iz domačega okolja. V diplomskem delu je predstavljen projekt Kranjskih vrtcev o ljudskem izročilu v domačem okolju. Obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je ljudsko izročilo, kaj zajema, in opis projektnega dela. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pomembno je staršem iz vrtca Čebelica ohranjanje ljudskega izročila in koliko so se otroci naučili preko dejavnosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: ljudsko izročilo, projektno delo, ljudska pesem, ljudska pravljica, ljudski godci, muzej.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2744; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

2.
ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA
Nataša Vaupotič, 2009, diplomsko delo

Opis: Zgodovina avtomobilizma ni le zgodovina avtomobila kakršnega poznamo danes, ampak sega mnogo dlje nazaj v čas, ko so ljudje za prenos svojih bremen uporabljali vozičke in vozove, za pogon pa veter, roke in noge. Šele kasneje so iznašli oziroma dodali motor z notranjim zgorevanjem. Prvi pravi začetki avtomobila segajo v leto 1769, ko je bilo predstavljeno prvo samohodno vozilo in je bilo namenjeno za vojaške potrebe. Že v tem obdobju in kasneje so bile prav vojaške razmere gonilna sila razvoja avtomobilizma, saj so prav te narekovale hitrejši in učinkovitejši razvoj avtomobila. Največja »revolucija« v zgodovini avtomobilizma se je zgodila proti koncu 19. stoletja, ko je Karl Benz izumil bencinski motor in ga kasneje vgradil v vozilo. Takrat avtomobili zaradi previsoke cene niso bili dostopni širši množici, vendar so bili privilegij premožnejšega sloja ljudi. Ta privilegij družbe je končal Henry Ford, ko je širši množici ponudil prvi serijski avtomobil - model T. Tako je postal glavni cilj izdelovalcev avtomobilov ustvariti »ljudsko vozilo«, ki bo dostopno širši množici ljudi.
Ključne besede: Avtomobilizem, avtomobil, avtomobilska industrija, avtomobilist, samohodno vozilo, ljudsko vozilo, model T, motorno kolo, motor z notranjim zgorevanjem, bencinski motor, karoserije, podvozja, Karl Benz, Henry Ford, Baron Anton Codelli, Janez Puh – Johann Puch, Stanko Bloudek, Avtomontaža, TAM, Revoz.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 7557; Prenosov: 1048
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

3.
LJUDSKO GLASBENO IZROČILO V ŠMARTNEM IN OKOLICI
Lidija Vrečko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ljudsko glasbeno izročilo v Šmartnem in okolici predstavlja del kulturne dediščine na obravnavanem delu podeželja. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je na kratko povzeto iz literature nekaj splošnih značilnosti slovenskega ljudskega glasbenega izročila. V empiričnem delu pa so v prvem poglavju z zgodovinsko metodo preučeni običaji skozi vse leto in zapisane ljudske pesmi, ki jih pojejo v Šmartnem v Rožni dolini, Socki in v Novi Cerkvi. Opisi so dobljeni z nestandardnimi intervjuji ljudskih pevcev in godca ter nekaterih krajanov. V prilogi je dodano 10 zbranih ljudskih in ponarodelih pesmi z notiranimi besedili ter dve zgoščenki posnetkov ljudskih pevcev. V drugem poglavju empiričnega dela so kvantitativno obdelani zbrani in interpretirani podatki ankete, izvedene med učenci POŠ Vojnik in njihovimi starši. Ugotovili smo, da anketirani odrasli razmeroma dobro poznajo ljudsko izročilo domačega kraja, a večina meni, da izumira. Ljudske pesmi pogosteje pojejo s prijatelji ali v družini, kot ob delu. Naučili so se jih doma, njihovi otroci pa predvsem v šoli. Šola naj bi bila poleg kulturnih in turističnih društev pomemben dejavnik pri ohranjanju kulturne dediščine.
Ključne besede: Šmartno in okolica, ljudsko izročilo, ljudska glasba, šege in navade, ljudske pesmi.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2067; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (16,35 MB)

4.
OTROŠKO LJUDSKO IZROČILO ŠALEŠKE DOLINE
Anita Pačnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo OTROŠKO LJUDSKO IZROČILO ŠALEŠKE DOLINE je teoretično delo. Izkušnje dela v vrtcu narekujejo potrebo po raziskovanju tega področja, vendar se postavlja vprašanje literature. V Šaleški dolini delujejo folklorna društva za odrasle. Otroci večinoma spoznajo ljudsko izročilo v vrtcih ali doma, vendar je literature iz tega področja premalo. Vzgojiteljice si pomagajo z razno literaturo v kateri so združene rajalne igre iz celotne Slovenije ali sveta, ne morejo pa približati otrokom ljudskega izročila iz področja v katerem živijo. Gibanje je za predšolske otroke pomembno, prav tako pa se gibalne aktivnosti prepletajo s področjem plesne vzgoje. Tako se lahko otrokom preko gibanja približa ples in ljudsko izročilo. V raznih literaturah zasledimo, da sta gibanje in ples pomembna v predšolskem obdobju, prav tako pa ima vzgojiteljica pomembno vlogo pri otrokovem celostnem razvoju. Otrokom so všeč rajalne in prstne igre, to pa je tudi najlažji način, da se otrokom približa ljudsko izročilo, saj ga spoznajo preko igre. Vedno pogosteje se uporabljajo tudi bansi, ki sicer niso ljudsko izročilo, se pa v današnjem času vedno več uporabljajo tudi v vrtcih ter pri delu z otroki.
Ključne besede: Ključne besede: Predšolska vzgoja, gibanje, ljudsko izročilo, plesno izročilo, plesna vzgoja, rajalne igre, prstne igre, bansi
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3310; Prenosov: 894
.pdf Celotno besedilo (584,10 KB)

5.
OTROŠKI LJUDSKI PLES IN PREDŠOLSKI OTROK
Marjeta Kundih, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom OTROŠKI LJUDSKI PLES IN PREDŠOLSKI OTROK je teoretično-empirično delo. V teoretičnem delu je predstavljeno plesno izročilo: pojem ljudskega plesa, ples v predšolski vzgoji, plesni pojmi in izrazi, cilji plesne vzgoje, načela plesne vzgoje, metode plesne vzgoje, plesne oblike; otroško plesno izročilo: otroško ljudsko izročilo, otroške rajalne igre; spremljava otroških pesmi in otroški instrumenti: ljudski instrumenti; otroške ljudske igre: izštevanke, igre, prstne igre, norčljivke in posmehulje. V empiričnem delu je preko enomesečnega načrtovanja v vzgojnem delu na predšolski stopnji podana integracija plesne vzgoje z ljudskim izročilom oziroma z otroškimi pesmimi. Evalvacija vzgojnega dela je pokazala, da so otrokom všeč rajalne in prstne igre, to pa je tudi najlažji način, da se otrokom približa ljudsko izročilo, saj ga spoznajo preko igre.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, gibanje, ljudsko izročilo, plesno izročilo, plesna vzgoja, rajalne igre, prstne igre.
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 13941; Prenosov: 2645
.pdf Celotno besedilo (914,87 KB)

6.
ALI MED NAŠIMI PETOŠOLCI ŠE ŽIVI SLOVENSKA LJUDSKA PESEM?
Janja Lozinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba je pomemben del narodove kulturne dediščine in je vključena v Učni načrt za glasbeno vzgojo v osnovnih šolah. Učiteljem daje ogromno idej in možnosti, kako otrokom približati to glasbeno zvrst ter prispevati k ohranjanju slovenske ljudske pesmi ter njihovo življenje in prenašanje na prihodnje rodove, kot del narodove dediščine. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri in na kakšen način je ljudska pesem sploh prisotna med slovenskimi petošolci. V raziskavo je bilo vključenih 200 učencev in učenk petih razredov iz ptujskega območja, od tega je bilo 100 učencev in učenk mestnih šol (OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič) ter 100 učencev in učenk podeželskih šol (OŠ Gorišnica, OŠ Destrnik, OŠ Markovci, OŠ Dornava) . Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da imajo petošolci radi ljudske pesmi. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila ima šola. Velikih odstopanj v poznavanju ljudskih pesmi med mestno ali podeželsko šolo ni bilo zaznati. Zavedati se moramo, da poplava sodobne glasbe in različnih glasbenih stilov še ne pomeni kvalitetne glasbe. V vzgojno-izobraževalni proces je potrebno vključiti ljudsko glasbo, da se bo bogata kulturna dediščina, ki jo imamo v Sloveniji, ohranjala še naprej. Ključne besede: ljudsko izročilo, ljudska glasba, značilnosti slovenske ljudske pesmi, učni načrt za glasbeno vzgojo, ljudska pesem v prvem in drugem triletju.
Ključne besede: ljudsko izročilo, ljudska glasba, značilnosti slovenske ljudske pesmi, učni načrt za glasbeno vzgojo, ljudska pesem v prvem in drugem triletju.
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 3042; Prenosov: 683
.pdf Celotno besedilo (1002,03 KB)

7.
POZNAVANJE IN OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA V OBČINI PODLEHNIK
Sonja Arnuš, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Slovenski narod ima bogato kulturno dediščino. Pomemben del kulturne dediščine je tudi slovensko ljudsko izročilo. V diplomskem delu je namenjena pozornost njegovemu poznavanju, prenašanju in ohranjanju. Teoretični del s pomočjo literature predstavlja slovensko ljudsko izročilo s poudarkom na glasbenem izročilu. V empiričnem delu so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Haloz in občine Podlehnik kot tudi šege, navade in praznovanja v povezavi z ljudsko pesmijo. Predstavljene so skupine, ki skrbijo za ohranjanje šeg in navad v občini Podlehnik, plesna skupina Žvegla, mlada citrarka Petra Grabrovec in ljudska glasbila, ki jih najdemo v občini Podlehnik. Poudarek je na poznavanju in ohranjanju ljudskega izročila med učenci 4., 5., 6., in 7. razredov OŠ Martina Koresa Podlehnik in njihovimi starši. Podatki, pridobljeni z izvedbo ankete, so kvantitativno zbrani, obdelani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da tako starši kot učenci menijo, da poznajo ljudsko izročilo svojega kraja ter šege in navade, ki so povezane z njim. Ljudske pesmi so jim všeč, največ so se jih naučili doma, tam jih tudi največ prepevajo. Izsledki kažejo, da je ljudsko izročilo med prebivalci občine Podlehnik še vedno živo. Dolžnost vseh posameznikov pa je prenašanje izročila iz roda v rod, da bo le to živelo še dolgo generacij.
Ključne besede: Ključne besede: ljudsko izročilo, občina Podlehnik, šege in navade, praznovanja, ljudska pesem, ljudski ples.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 3655; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

8.
PREKMURSKO LJUDSKO IZROČILO SKOZI ŠEST LJUDSKIH PESMI ZA ŽENSKI ZBOR
Tjaša Šimonka, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične in praktičnega dela. Pričujoče delo obravnava splošno glasbeno ljudsko izročilo Slovenije in nekoliko podrobneje glasbeno izročilo v Prekmurju. V osrednjem delu diplomskega je analiza šestih Prekmurskih pesmi. Povzetih je kar nekaj zapisov pesmi Če bi ges bilja fčelica, Marko skače, Ne ouri, ne sejaj, Nede mi več rasla, San se šetao in Zrejlo je žito. Temu sledi še opisan sam namen diplomskega koncerta.V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda, zgodovinska metoda, komparativna metoda, metoda analize in sinteze, metoda generalizacije in specializacije.
Ključne besede: ljudsko, izvedba, Prekmurje, godci, priredba, ples, pevci
Objavljeno: 30.10.2012; Ogledov: 5849; Prenosov: 1160
.pdf Celotno besedilo (5,55 MB)

9.
LJUDSKA GLASBA V VRTCU
Mojca Hazl, 2013, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba je poseben in obenem nedeljiv del slovenske glasbene ustvarjalnosti in z njo istovetnosti. Ljudska glasba v vrtcu ponuja vzgojiteljem veliko možnosti in načinov, da jo približajo najmlajšim in tako v njih krepijo zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen teoretičnega dela je bil podrobneje opisati ljudsko glasbo, namen empiričnega dela pa je bil ugotoviti, v kolikšni meri vzgojitelji vključujejo ljudsko glasbo v vsakdanje delo z otroki in kakšna osebna stališča imajo vzgojitelji do ljudske glasbe. V empiričnem delu smo ponazorili odgovore, ki smo jih dobili z anketnim vprašalnikom, posredovanim 66-im vzgojiteljem iz različnih prekmurskih vrtcev. Rezultati raziskave so pokazali, da skoraj vsi anketirani vzgojitelji v svoje delo vključujejo ljudsko glasbo, pri čemer so na 5-stopenjski lestvici izbrali srednjo vrednost, kar pomeni, da ljudsko glasbo v vzgojno delo vključujejo le včasih. Vzgojitelji so mnenja, da otroci v vrtcu poznajo premalo ljudskih pesmi, vendar jih vseeno radi pojejo in poslušajo, občasno pa jih spremljajo tudi na ljudska glasbila. Rezultati so tudi pokazali, da imajo vzgojitelji razmeroma pozitivna stališča do ljudske glasbe in se zavedajo pomena njenega ohranjanja in vnašanja v otrokov vsakdan, čeprav pri svojem vzgojnem delu, pogosteje, kot ljudske, izbirajo slovenske umetne pesmi.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasbila, ljudsko izročilo
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 2565; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (381,59 KB)

10.
KOROŠKO LJUDSKO IZROČILO SKOZI RAZLIČNE PRIREDBE ŠESTIH ROŽANSKIH LJUDSKIH PESMI ZA VISOKE GLASOVE
Kerstin Vuga, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Obravnava splošne značilnosti slovenske ljudske pesmi in nekoliko podrobneje ljudsko glasbeno izročilo na Koroškem, natančneje v Rožu. Osrednji del diplomske naloge je primerjava različnih priredb šestih rožanskih ljudskih pesmi, ki so jih napisali različni slovenski avtorji in skladatelji. Te pesmi so: Pojdam u Rute, Oj, ta mlinar, Ena sama rieč me griva, Čej so tiste stəzice, Nmav čez jizaro in Druml'ca. V vseh pesmih sem izpisala tudi vodilno melodijo in besedilo za lažjo primerjavo med pesmimi.
Ključne besede: ljudsko, Koroška, Rož, večglasje, ljudsko petje, zborovsko petje.
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 2890; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici