SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POZNAVANJE IN OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA V OBČINI PODLEHNIK
Sonja Arnuš, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Slovenski narod ima bogato kulturno dediščino. Pomemben del kulturne dediščine je tudi slovensko ljudsko izročilo. V diplomskem delu je namenjena pozornost njegovemu poznavanju, prenašanju in ohranjanju. Teoretični del s pomočjo literature predstavlja slovensko ljudsko izročilo s poudarkom na glasbenem izročilu. V empiričnem delu so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Haloz in občine Podlehnik kot tudi šege, navade in praznovanja v povezavi z ljudsko pesmijo. Predstavljene so skupine, ki skrbijo za ohranjanje šeg in navad v občini Podlehnik, plesna skupina Žvegla, mlada citrarka Petra Grabrovec in ljudska glasbila, ki jih najdemo v občini Podlehnik. Poudarek je na poznavanju in ohranjanju ljudskega izročila med učenci 4., 5., 6., in 7. razredov OŠ Martina Koresa Podlehnik in njihovimi starši. Podatki, pridobljeni z izvedbo ankete, so kvantitativno zbrani, obdelani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da tako starši kot učenci menijo, da poznajo ljudsko izročilo svojega kraja ter šege in navade, ki so povezane z njim. Ljudske pesmi so jim všeč, največ so se jih naučili doma, tam jih tudi največ prepevajo. Izsledki kažejo, da je ljudsko izročilo med prebivalci občine Podlehnik še vedno živo. Dolžnost vseh posameznikov pa je prenašanje izročila iz roda v rod, da bo le to živelo še dolgo generacij.
Ključne besede: Ključne besede: ljudsko izročilo, občina Podlehnik, šege in navade, praznovanja, ljudska pesem, ljudski ples.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2580; Prenosov: 201
.pdf Polno besedilo (2,86 MB)

2.
FOLKLORA V SLOVENIJI
Tina Dvorjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom FOLKLORA V SLOVENIJI je teoretično delo. V nalogi so predstavljeni različni izrazi besede folklora: folklora, folklorist, folkloren-folklorističen, folklorizirati, folkloriziran, folklorizem. Predstavili smo slovstveno folkloro in ljudsko izročilo ter ljudske plese. Te smo opisali po regijah po Sloveniji in dodali plese, ki so značilni za vsako regijo. Opisali smo posamezne ljudske plese po starostnih stopnjah od vrtca do osnovne šole s cilji otroci, ki jih otroci dosegajo. V zadnjem poglavju smo se podali v osnovno šolo Koroški jeklarji, kjer sta nam učiteljici Suzana Makič in Mojca Berložnik predstavili folklorno skupino in njeno delovanje.
Ključne besede: folklora, slovstvena folklora, etnokoreologija, ljudsko izročilo, ljudski plesi, noše, ljudske pesmi, otroški ljudski plesi, ples po različnih starostnih stopnjah
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1721; Prenosov: 338
.pdf Polno besedilo (2,77 MB)

3.
SLOVENSKA LJUDSKA PESEM KOT VZPODBUDA ZA PLESNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKIH OTROK
Nina Maver, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom SLOVENSKA LJUDSKA PESEM KOT VZPODBUDA ZA PLESNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKIH OTROK je teoretično-empirično delo. V teoretičnem delu je predstavljeno ljudsko glasbeno izročilo: pojem ljudske pesmi: ljudska pesem v vzgoji in izobraževanju na predšolski stopnji, vpliv glasbe na otrokov razvoj; ter pojem ljudski ples, značilnosti slovenskega ljudskega plesa, zgodovinski pregled ljudskega plesa, zgodovinski pregled slovenskega ljudskega plesa, ljudski ples danes, ohranjeni ljudski plesi na Slovenskem, ohranjeni ljudski ples po etnoloških območjih na Slovenskem; ljudski ples v vzgoji in izobraževanju na predšolski stopnji in vpliv plesa na otrokov razvoj. V empiričnem delu je opisana integracija plesnega izražanja z otroškimi ljudskimi pesmimi na osnovi enomesečnega načrtovanja v vzgojnem delu. Iz evalvacije vzgojnega dela je razvidno, da otroci preko igre in glasbe najlažje in z navdušenjem spoznavajo in sprejemajo ljudsko izročilo ter ga nadalje utrjujejo na lastno pobudo brez vodenja in ponovnega podajanja navodil s prenosom v prosto igro.
Ključne besede: ljudsko izročilo, ljudska pesem, ljudski ples, gibalni izraz, predšolska vzgoja, plesna vzgoja, rajalna igra, izštevanka
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 674; Prenosov: 412
.pdf Polno besedilo (760,11 KB)

4.
POUSTVARJANJE LJUDSKEGA IZROČILA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH V NEKATERIH VRTCIH NA OBMOČJU LJUBLJANSKE IN KRANJSKE REGIJE
Ana Vodeb, Larisa Rastoder, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vključevanje ljudskega izročila v vzgojno delo v vrtcu in zavedanje njegovega pomena. V teoretičnem delu je podrobneje opisano ljudsko izročilo v povezavi z ljudskim plesom, pesmijo, glasbili ter prazniki in praznovanji. V empiričnem delu je predstavljeno, kako se vzgojitelji zavedajo pomena negovanja slovenske kulturne dediščine in kako jo vključujejo v svoje vzgojno delo, ter kateri vrtci na območju Ljubljane in Kranja, ki so bili zajeti v raziskavo, so bolj dejavni pri ohranjanju ljudskega izročila. Rezultati so pokazali, da vsi vzgojitelji v svoje vzgojno delo vključujejo ljudsko izročilo. Razlika je vidna v količini in vsebini izročila. V ljubljanskih vrtcih so vzgojitelji samo za nekaj odstotkov bolj dejavni, pri vsebini ljudskega izročila pa je največja razlika pri vključevanju ljudskega plesa in glasbil. Vzgojitelji ljubljanskih vrtcev so za 20 % bolj dejavni kot kranjski. Ugotovili smo tudi, da starost in stopnja izobrazbe v izbrani populaciji ne vpliva na vključevanje izročila v vzgojni program.
Ključne besede: ljudsko izročilo, predšolski otroci, vzgojno delo, vrtec, vzgojitelji, ljudski ples, ljudska glasbila
Objavljeno: 16.02.2015; Ogledov: 514; Prenosov: 95
.pdf Polno besedilo (697,95 KB)

5.
Vloga vzgojitelja v 1. razredu osnovne šole z vidika ohranjanja ljudskega plesnega izročila
Mateja Pocajt, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu je predstavljen ples v vrtcu in šoli, otroško plesno izročilo in njegova vloga ter ljudski plesi v 1. razredu OŠ.Predstavljeno je tudi delo vzgojitelja in učitelja v 1.razredu OŠ in njuno sodelovanje. V empiričnem delu pa je narejena raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo želeli ugotoviti, ali v 1. razredu OŠ ohranjajo ljudsko plesno izročilo in kakšno vlogo ima pri tem vzgojitelj.
Ključne besede: ples, ljudsko izročilo, ljudski plesi v šoli, timsko delo, 1. razred devetletne osnovne šole, vpliv vzgojitelja
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 389; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (839,49 KB)

6.
SLOVENSKA LJUDSKA IZROČILA, KOT SPODBUDA ZA PLESNO USTVARJANJE
Maja Rodinger, 2016, diplomsko delo

Opis: Gibalni razvoj otroka je pomemben vse od rojstva. Gibanje je otrokova potreba, obenem pa ob tem izraža veselje, zadovoljstvo in ugodje. Gibanje se prepleta s plesom. Ples je gibanje, ko je gibanje povezano v nekem prostoru, času in ritmu. Pomembno vlogo pri gibalno-plesnem razvoju imamo tudi odrasli, ko otroke spodbujamo in motiviramo, da dosežejo zastavljene cilje ter naloge. Poznamo več zvrsti plesa in eden od njih izvira iz naše kulturne dediščine – to je ljudski ples. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena Slovenska ljudska dediščina s poudarkom na ljudskem plesu in ljudski igri. Slovenski ljudski plesi so se k nam razširili iz nemškega ozemlja. K nam so jih prinesli rokodelci in vojaki. Naši ljudski plesi so bolj poskočni, saj so jih prilagodili našemu značaju. Ljudski plesi so skupinski, večina pa je parnih, zato jih plešejo odrasli. Poznamo tudi otroške ljudske plese in igre. Bistvene razlike ni, saj je ples igra – v njej najdemo preproste nezahtevne gibalne prvine in ponavljajoče motive. Otrok se preko ljudskega plesa in igre seznanja tudi z vzporednimi področnimi dejavnostmi. Spoznava ljudske pesmi, ljudsko glasbo, ljudske pravljice in pripovedke. Ljudska pesem je kot spremljevalec ljudskega plesa in igre – enostavna, kratka, nezahtevna in ponavljajoča. Otrok se preko vzporednih dražljajev tako vživi v lik, ki izhaja iz ljudskega izročila. Ugotovljeno je bilo, da so Slovenska ljudska izročila, ki jih v Slovenski literaturi ne manjka, skupek spodbude, s katerimi se otroci v predšolskem obdobju seznanjajo. Izročila se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, kar doprinese želene rezultate in cilje, ki si jih zastavimo v vzgojno izobraževalnem delu.
Ključne besede: gibanje, ples, glasba, pesem, kulturna dediščina, ljudski plesi, otroške ljudske igre in plesi.
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 422; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (644,57 KB)

7.
VKLJUČEVANJE STARIH PLESNIH DEJAVNOSTI V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DELO V VRTCU
Nikolina Kršul, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava stare plesne dejavnosti oziroma igre, ki bi se lahko po svojih vsebinah ali zastavljenih ciljih vključevale v vzgojno delo v vrtcu. Teoretični del govori o plesu, njegovem razvoju skozi zgodovino, o ljudskem izročilu na Slovenskem ter o šegah in navadah starega časa. Opisano je, zakaj je plesna dejavnost v vrtcu pomembna, kaj razvijajo otroci skozi njene dejavnosti, kaj piše o njej v kurikulumu, prikazanih je nekaj rajalnih in drugih iger ter folklora v vrtcu. Namen empiričnega dela je bil raziskati plese oziroma igre, ki so se jih igrali nekoč, in ugotoviti, ali jih lahko vpeljemo v vzgojno delo v vrtcu. Na podlagi strukturiranega intervjuja smo od starejših ljudi ter naših babic in dedkov dobili informacije o plesu, igri in delu nekoč. S pomočjo teh podatkov smo prišli do ugotovitve, da bi bilo veliko iger, ki so se jih igrali nekoč, smotrno vpeljati v vzgojno delo v vrtcu.
Ključne besede: ples, ljudski ples, družabni ples, zgodovina plesa, pomen plesa, vključevanje starih iger in plesnih dejavnosti v delo v vrtcu.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 283; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

8.
Plesna in folklorna revija "Zavrtimo se" in "Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo"
Anja Zalokar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo pomen plesa v predšolskem obdobju na primeru dveh plesnih revij, in sicer »Zavrtimo se« ter »Se igramo, pojemo in tudi zaplešimo«. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu najprej opredelimo pojme plesa predšolskega obdobja, ki so pomembni za naš empirični del. Tako s pomočjo virov in literature opredelimo pomen plesa in njegov vpliv na otrokov razvoj. Razložimo njegov pomen v predšolskem obdobju ter oblike in metode, ki so za delo z otroki najbolj primerne. Dotaknemo se tudi ljudskega in izraznega plesa ter opredelimo pomen vzgojitelja pri tovrstni dejavnosti. V empiričnem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili s pomočjo podrobnejše analize plesne in folklorne revije »Zavrtimo se« in »Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo«, ki so si jih ogledali na spletni strani JSKD OI Laško, kjer sta obe reviji tudi javno objavljeni. Pri posameznih plesnih točkah smo s pomočjo opazovalnega lista analizirali posamične plesne nastope z vidika, ki temelji na gibalnem gradivu Brede Kroflič (1995) in zajema uporabo telesa, usklajenost gibanja, uporabo prostora, dinamiko, odnose v gibanju in sporočilo, ter na osnovi tega ugotavljali gibalno bogastvo plesnih izdelkov. Ko smo analizirali vse plesne točke, smo jih primerjali med seboj in ugotavljali razlike med dvema različnima zvrstema (otroški ljudski in izrazni ples). Tako smo tudi ugotovili, katera zvrst ima bolj in katera manj poudarjene posamezne segmente v gibalnem gradivu. S pomočjo rezultatov, ki smo jih pridobili z izračunom povprečnih ocen, smo ugotovili, da vzgojitelji delajo dobro in da v plese vnašajo vse pomembne sestavine ter tako omogočajo, da se otrok razvija celostno na vseh področjih.
Ključne besede: ples, plesna vzgoja, ljudski ples, izrazni ples, plesna revija, folklorna revija
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici