| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prilagoditev ljudske pravljice za otroke z motnjo vida : magistrsko delo
Anna Štefanicki, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Prilagoditev slovenskih ljudskih pravljic za otroke z motnjo vida smo se najprej osredili na teoretični del, kjer smo podrobno raziskovali otroke z motnjo vida, slepe in slabovidne otroke, otroke z okvaro vidne funkcije, ljudsko pravljico in lahko branje. Poglobili smo se v iskanje in primerjanje teorij o inkluziji otrok z motnjo vida ter njihovim poučevanjem in prilagoditvah v šoli. V empiričnem delu smo opisali cilje, namen, raziskovalna vprašanja ter zastavljeno metodologijo. V praktičnem delu smo najprej predstavili idejo, načrt in izvedbo štirih tipnih didaktičnih pripomočkov: tipni prikaz, tipna magnetna tabla, tipni spomin in tipno prirejanje 1-1. Tipni didaktični pripomočki so se navezovali na pravljico Bela kača s kronico. Didaktične pripomočke smo preizkusili z učencem. S pomočjo ocenjevalnega lista smo ovrednotili pripomočke in učenčev napredek ob večkratnem rokovanju z njimi. Ugotovili smo, da so tipni didaktični pripomočki bili dobro načrtovani in kvalitetno izdelani ter primerni za uporabo in spoznavanje slovenske ljudske pravljice Bela kača s kronico. Ob večkratni uporabi le-teh se je izboljšalo učenčevo razumevanje pravljice in razumevanje uporabe tipnih didaktičnih pripomočkov. Ugotovili smo, da dobro načrtovani in izdelani tipni didaktični pripomočki izboljšajo razumevanje slovenskih ljudskih pravljic ter otrokom z motnjo vida omogočijo spoznavanje in doživljanje pravljice z vsemi čutili, kar je najpomembnejše.
Ključne besede: ljudske pravljice, lahko branje, otroci z motnjo vida, didaktični in tipni pripomočki, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Učenčevo razumevanje in poznavanje ljudskih pravljic : magistrsko delo
Medeja Ritlop, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno poznavanje ljudskih pravljic, interes za branje in poslušanje ljudskih pravljic ter razumevanje ljudskih pravljic kot fantastične literarne vrste pri učencih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, izvedena na eni od osnovnih šol, ki je vključevala učence 2. in 5. razreda. S polstrukturiranim intervjujem je zajetih 20 učencev in uporabljena je deskriptivno-kvalitativna študija primera. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko učenci poznajo ljudske pravljice in razumejo njihov pomen. Predpostavljeno je bilo, da učenci 5. razreda bolje poznajo in razumejo ljudske pravljice kot učenci 2. razreda. Ugotavljalo se je, koliko učenci vedo o ljudskih pravljicah, ali jih razumejo kot fantastično književno vrsto ter njihov interes za branje in poslušanje teh pravljic, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena razlikam med dečki in deklicami. Rezultati kažejo, da učenci 5. razreda bolje razumejo in prepoznavajo značilnosti ljudskih pravljic, kot so prenašanje skozi generacije in neznani avtorji. Znajo opredeliti več lastnosti pravljic, kot so poštenost in zmaga dobrega nad zlom. Učenci 2. razreda so našteli manj lastnosti, najpogosteje čudeže in čarobna bitja. Medtem ko učenci 5. razreda lažje prepoznavajo elemente pravljic, učenci 2. razreda kažejo večji interes za njihovo branje in poslušanje, saj jih še vedno pogosto prebirajo s starši. Učenci 5. razreda pa menijo, da so ljudske pravljice dolgočasne in namenjene mlajšim otrokom, saj raje berejo druga književna dela. Pridobljeni rezultati prispevajo k nadaljnjim raziskavam na področju razumevanja ljudskih pravljic in književne didaktike.
Ključne besede: Ljudske pravljice, osnovnošolski otroci, razumevanje, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

3.
4.
Narodne pripovedke v Soških planinah I.
2011

Opis: Narodne pripovedke v Soških planinah I.
Ključne besede: ljudsko slovstvo, slovenske ljudske pravljice, v mladinskem leposlovju, elektronske knjige
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1142; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Narodne pripovedke v Soških planinah II.
2012

Opis: Narodne pripovedke v Soških planinah II.
Ključne besede: ljudsko slovstvo, slovenske ljudske pravljice, v mladinskem leposlovju, elektronske knjige
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 951; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Slovenske in druge pravljice
2011

Opis: Slovenske in druge pravljice
Ključne besede: ljudsko slovstvo, slovenske ljudske pravljice, v mladinskem leposlovju, elektronske knjige
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 996; Prenosov: 56
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Tolminske narodne pravljice
2012

Opis: Tolminske narodne pravljice
Ključne besede: ljudsko slovstvo, slovenske ljudske pravljice, elektronske knjige
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1976; Prenosov: 77
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Slovenske narodne pravljice in pripovedke
2011

Opis: Slovenske narodne pravljice in pripovedke
Ključne besede: ljudsko slovstvo, slovenske ljudske pravljice, v mladinskem leposlovju, elektronske knjige
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2507; Prenosov: 181
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Pravljica kot pomoč pri oblikovanju vrednot
Barbara Čretnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V skupnem diplomskem delu z naslovom Pravljica kot pomoč pri oblikovanju vrednot je bila prikazana povezava, ki jo je moč zaznati med pravljico in njenim morebitnim vplivom na oblikovanje vrednot pri otroku. Seznaniti se je bilo potrebno s teorijo vrednot in pravljic ter s stopnjami otrokovega razvoja. Pri tem je bila pozornost usmerjena že k sami klasifikaciji teh pojmov (za diplomsko delo je bila pomembna predvsem klasifikacija pravljic, ki ločuje med ljudskimi/folklornimi, klasičnimi umetnimi in sodobnimi umetnimi pravljicami). Sledilo je podrobnejše preučevanje obeh področij in nato aplikacija preučene teorije na konkretno odbrane pravljice (v katerih smo iskali naslednje vrednote: ljubezen, prijateljstvo, varnost, delavnost, poštenost/pravičnost/resnicoljubnost, spoštovanje, potrpežljivost, dobroto, svobodo in srečo), tako ljudske kot avtorske, slovenske kot tuje. Skupno diplomsko delo je teoretične narave, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode: deskriptivna, komparativna, zgodovinska, metoda klasifikacije, metodi analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter generalizacije in specializacije, ki so v metodološkem delu podrobneje opisane. V diplomskem delu se je pokazalo, da pravljica lahko služi kot pomoč pri oblikovanju vrednot in tudi katere so njene ključne značilnosti, ki vplivajo na razvoj otroka ter mu pomagajo pri odraščanju, iskanju smisla ter soočanju z življenjskimi preizkušnjami.
Ključne besede: klasifikacija vrednot, klasifikacija pravljic, ljudske/folklorne pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 22.07.2010; Ogledov: 5520; Prenosov: 1203
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah
Sanja Šafarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah je bilo zapisano na podlagi analize izbranih živalskih pravljic avtorjev Ide Mlakar Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir in Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo; Petra Svetine O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov in Mrožek dobi očala; Mojce Osojnik To je Ernest, Polž Vladimir gre na štop in Kako je gnezdila sraka Sofija in Bine Štampe Žmavc Pekarna za peko predolgih piškotov, Pogašeni zmaj, Mustafa in Tini, Kdo bo mami povedal pravljico, Petelin in zmaj in Muc Mehkošapek. Namen naloge je bil opredeliti teorijo pravljice, zapisati njen smisel, jo razvrstiti (ljudske in umetne), opredeliti živalsko pravljico ter slikanico. V obravnavi teme je bil cilj analizirati živalske pravljice in ugotoviti skupne značilnosti pri vsakem avtorju ter zapisati podobnosti in razlike vseh analiziranih pravljic. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode pri opisovanju in opredelitvi pravljic, še posebej pri teoriji živalske pravljice ter opredelitvi slikanic; komparativne metode pri primerjanju dejstev in odnosov v sklepnem delu, pri skupnih značilnostih in razlikah vseh analiziranih avtorjev živalskih pravljic ter metodo analize pri analiziranju izbranih živalskih pravljic in sinteze pri iskanju, združevanju podobnosti pravljic enega avtorja ter podobnosti med pravljicami vseh izbranih avtorjev. S pomočjo vseh teh raziskovalnih metod so bili rezultati sledeči: pravljica je krajše prozno besedilo s poudarjenimi nadnaravnimi elementi in dogajanjem, ki se vrti okrog boja med dobrim in zlim, kjer dobro običajno zmeraj zmaga. Temelj pravljice je otrokovo zadovoljstvo v literaturi. Pravljice se delijo, glede na to, kdaj so nastale in kakšne so njene značilnosti, na ljudske in umetne, slednje pa se nadalje delijo na klasične in sodobne. Po motiviki so zelo znane živalske pravljice. Zanje velja, da je nosilec dogajanja žival, velikokrat je značilna tudi izrazita poosebitev živali. Najbolj priljubljene knjige med otroci so slikanice, za katere je značilna enakovrednost besedilnega in ilustrativnega dela. Analizirane živalske pravljice imajo skupne značilnosti pri vsakem avtorju. Vsem pa je skupno, da so nosilci dogajanja živali, ki so zelo različne. Vloga teh živali je velikokrat poosebljena, le v enem primeru velja, da le-te ohranjajo svoje lastnosti.
Ključne besede: opredelitev pravljice, ljudske pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, živalske pravljice, slikanice, analiza živalskih pravljic.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2009; Ogledov: 6516; Prenosov: 1391
.pdf Celotno besedilo (7,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici