| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Tamburaši v Podravju in izvajanje ljudskih pesmi : magistrsko delo
Jan Juršnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Tamburaštvo je v Slovenskem prostoru prisotno že od konca 19. stoletja in se je ohranilo do danes. O tamburaših v Podravju ne najdemo literature, ki bi zajemala zgodovino in pregled delovanja vseh tamburaških orkestrov oz. skupin, ki so kadarkoli delovali na tem območju. V teoretičnem delu smo s pomočjo zgodovinske in deskriptivne metode predstavili nastanek, delovanje in repertoar vseh trenutno delujočih tamburaških orkestrov v Podravju. Predstavili smo tudi razvoj tamburaštva, tamburaške instrumente in sisteme ter razvoj tamburaštva v Sloveniji. Naredili smo pregled izvajanih slovenskih ljudskih skladb na Srečanjih tamburašev in mandolinistov Slovenije med leti 2010–2020, obenem pa predstavili vse prirejevalce in število prirejenih slovenskih ljudskih skladb v okviru teh regijskih srečanj. V praktičnem delu smo predstavili pet novih priredb slovenskih ljudskih skladb, ki so napisane za osnovno zasedbo tamburaških orkestrov. Od tega sta dve priredbi ljudskih skladb, ki jih nismo zasledili v repertoarjih tamburaških orkestrov Podravja, na srečanjih tamburašev in mandolinistov Slovenije med leti 2010–2020 pa nismo zasledili nobene.
Ključne besede: tamburica, Podravje, tamburaški orkester, ljudske pesmi, srečanja tamburaških skupin, priredbe
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 775; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (13,25 MB)

2.
Avtorske klavirske spremljave in izvedbe izbranih ljudskih pesmi za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : magistrsko delo
Bernarda Jug, 2021, magistrsko delo

Opis: Glasbena umetnost je učni predmet v osnovni šoli. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je glasbeni umetnosti namenjenih 70 ur letno. V magistrskem delu smo se osredotočili na slovenske ljudske pesmi, natančneje otroške ljudske pesmi. Smo namreč mnenja, da je v učbeniških kompletih za glasbeno umetnost premalo slovenskih ljudskih pesmi in da se le-te preveč ponavljajo. V teoretičnem delu smo natančno raziskali in definirali slovensko ljudsko pesem in njene značilnosti. Osredotočili smo se tudi na otroško ljudsko pesem in otrokove zmožnosti v določenem starostnem obdobju. Postavili smo tudi temelje za naš praktičen izdelek, zbirko slovenskih ljudskih pesmi z avtorskimi klavirskimi spremljavami. Zelo natančno smo predstavili tudi izbrane glasbenoteoretske vsebine, ki smo jih morali podrobno proučiti in obvladati pred nastankom in pisanjem klavirskih spremljav. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učitelji imeli večjo izbiro otroških slovenskih ljudskih pesmi in da bi jih pogosteje vključevali v pouk glasbe. Poleg tega cilja je naš teoretični del zelo bogat z vsebinami glasbene teorije. Obravnavana glasbena teorija lahko predstavlja učiteljem razrednega pouka dobro osnovo za kvalitetno poučevanje glasbene umetnosti na razredni stopnji.
Ključne besede: ljudska glasba, klavirska spremljava, glasbena umetnost, slovenske ljudske pesmi
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

3.
Priredbe prleških ljudskih pesmi za Orffova glasbila in vidiki skupnega muziciranja
Aleš Lubi, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so na kratko opisane značilnosti slovenske ljudske glasbe. Predstavljene so značilnosti Prlekije in narečne, melodične, ritmične ter tekstovne značilnosti prleške ljudske pesmi. Navedeni so tudi zbiralci in ohranjevalci ljudske glasbe v Prlekiji. V nadaljevanju so opisana Orffova glasbila in temeljni vidiki skupnega muziciranja. V zadnjem poglavju, ki predstavlja uvod v praktični del diplome, so analizirani štirje prleški ljudski napevi: Dere sen jaz mali bija, Naš mujcek je ša v Rogatec po sol, Mi pa mamo štir kote in Jaz bi lušten bija, če bi meo štrument. Za te napeve so napisane tudi priredbe in njihove analize. Praktični del zajema koncertni nastop.
Ključne besede: ljudska glasba, prleške ljudske pesmi, skupno muziciranje, Orffova glasbila, otroške pesmi, Prlekija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 2327; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

4.
OTROŠKE LJUDSKE PESMI IZ ŠTREKLJEVE ZAPUŠČINE
Janja Črnko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Otroške ljudske pesmi iz Štrekljeve zapuščine sem predstavila biografijo Karla Štreklja, pomembnega zbiratelja slovenske folklorne poezije, in njegovo zbirko Slovenske narodne pesmi 4. zvezek s poudarkom na razdelku Pesmi otroške. Pesmi sem razdelila na 16 vsebinskih sklopov in jih poimenovala: Pobožne pesmi, Vprašalne pesmi, Pesmi o ljudeh, Posmehljive pesmi, Narobe svet, Pastirske pesmi, Pesmi o vremenu, Pesmi o določenih časih, Odrasli pojejo otrokom, Pesmi o hrani, Zabavne pesmi, Pesmi o živalih, Pesmi o zvokih, Otroci med igro, Uspavanke in Pleši, pleši, črni kos. Predstavila sem značilnosti folklorne otroške poezije iz Štrekljeve zapuščine. Predstavljene so značilnosti folklorne otroške poezije, kot jih uvidimo skozi Štrekljevo zapuščino. Diplomskemu delu sem dodala dve prilogi. To sta Zbiralci otroške folklorne poezije v zbirki Slovenske narodne pesmi in Preglednica krajev zapisanih otroških folklornih pesmi. Namen diplomskega dela je opredeliti splošne značilnosti folklorne poezije, otroške folklorne poezije in pomen folklorne pesmi v življenju, predstaviti, kdo so bili zbiratelji, ter ugotoviti, kako pomembna je Štrekljeva zbirka Slovenske narodne pesmi za Slovence.
Ključne besede: Karel Štrekelj, Slovenske ljudske pesmi, Folklorna poezija, Otroška folklorna poezija, Značilnosti folklorne poezije
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 3889; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

5.
Matija Murko in ljudsko pesništvo
Blanka Bošnjak, 2002, strokovni članek

Ključne besede: ljudsko slovstvo, slovensko slovstvo, ljudske pesmi, biografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1507; Prenosov: 148
URL Povezava na datoteko

6.
FOLKLORA V SLOVENIJI
Tina Dvorjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom FOLKLORA V SLOVENIJI je teoretično delo. V nalogi so predstavljeni različni izrazi besede folklora: folklora, folklorist, folkloren-folklorističen, folklorizirati, folkloriziran, folklorizem. Predstavili smo slovstveno folkloro in ljudsko izročilo ter ljudske plese. Te smo opisali po regijah po Sloveniji in dodali plese, ki so značilni za vsako regijo. Opisali smo posamezne ljudske plese po starostnih stopnjah od vrtca do osnovne šole s cilji otroci, ki jih otroci dosegajo. V zadnjem poglavju smo se podali v osnovno šolo Koroški jeklarji, kjer sta nam učiteljici Suzana Makič in Mojca Berložnik predstavili folklorno skupino in njeno delovanje.
Ključne besede: folklora, slovstvena folklora, etnokoreologija, ljudsko izročilo, ljudski plesi, noše, ljudske pesmi, otroški ljudski plesi, ples po različnih starostnih stopnjah
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 5303; Prenosov: 859
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

7.
IZBRANE PRIREDBE SLOVENSKIH LJUDSKIH ZA VISOKE GLASOVE SKLADATELJA AMBROŽA ČOPIJA
Urška Pečonik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo splošnih značilnosti ljudskih pesmi na Slovenskem, značilnosti petja ljudskih pesmi in značilnosti zborovskih priredb ljudskih pesmi. Na kratko je predstavljeno življenje in delo skladatelja Ambroža Čopija ter značilnosti njegovega opusa. Skozi analize osmih priredb slovenskih ljudskih pesmi skladatelja Ambroža Čopija so opisane značilnosti izbranih ljudskih pesmi ter primerjava teh s priredbami drugih avtorjev in z izvirnimi različicami. Pričujoče delo ponuja tudi kratke in splošne napotke za interpretacijo skladb in delo z zborom ter poročilo diplomskega koncerta, ki predstavlja praktični del diplomskega dela. Metodološki načini uporabljeni v diplomskem delu, so deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda, metoda klasifikacije in metoda analize ter sinteze.
Ključne besede: slovenska ljudska pesem, priredba ljudske pesmi za zbor, Ambrož Čopi, analiza in interpretacija ljudske pesmi, primerjava priredb ljudskih pesmi, koncert ljudskih pesmi
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 2969; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (10,90 MB)

8.
SLOVENSKA LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA NA ŠIRŠEM PODROČJU OBČINE DOBRNA IN PRIREDBE IZBRANIH PESMI ZA ORFFOVA GLASBILA
Mihaela Hrovat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena ljudska glasba na Slovenskem, ljudska glasba v občini Dobrna ter Orffova glasbila, ki so osnova priredbam izbranih ljudskih pesmi za glasove s spremljavo Orffovih glasbil. V poglavju ljudska glasba na Slovenskem so podrobneje predstavljene pevske zasedbe, inštrumentalne zasedbe, folklora, ljudska glasbila ter analiza slovenske ljudske pesmi. V poglavju ljudska glasba v občini Dobrna so prav tako podrobneje predstavljene pevske zasedbe, inštrumentalne zasedbe in folklora ter dvajset izbranih ljudskih pesmi iz omenjenega kraja. Praktični del diplomske naloge je namenjen priredbam dvanajstih ljudskih pesmi za glasove s spremljavo Orffovih glasbil. Skladbe so preproste in namenjene vsem generacijam.
Ključne besede: LJUDSKE PESMI LJUDSKA GLASBILA CARL ORFF ORFFOVA GLASBILA PRIREDBE ZA ORFFOVA GLASBILA DOBRNA
Objavljeno v DKUM: 08.05.2012; Ogledov: 4299; Prenosov: 664
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

9.
ALI MED NAŠIMI PETOŠOLCI ŠE ŽIVI SLOVENSKA LJUDSKA PESEM?
Janja Lozinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba je pomemben del narodove kulturne dediščine in je vključena v Učni načrt za glasbeno vzgojo v osnovnih šolah. Učiteljem daje ogromno idej in možnosti, kako otrokom približati to glasbeno zvrst ter prispevati k ohranjanju slovenske ljudske pesmi ter njihovo življenje in prenašanje na prihodnje rodove, kot del narodove dediščine. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri in na kakšen način je ljudska pesem sploh prisotna med slovenskimi petošolci. V raziskavo je bilo vključenih 200 učencev in učenk petih razredov iz ptujskega območja, od tega je bilo 100 učencev in učenk mestnih šol (OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič) ter 100 učencev in učenk podeželskih šol (OŠ Gorišnica, OŠ Destrnik, OŠ Markovci, OŠ Dornava) . Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da imajo petošolci radi ljudske pesmi. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila ima šola. Velikih odstopanj v poznavanju ljudskih pesmi med mestno ali podeželsko šolo ni bilo zaznati. Zavedati se moramo, da poplava sodobne glasbe in različnih glasbenih stilov še ne pomeni kvalitetne glasbe. V vzgojno-izobraževalni proces je potrebno vključiti ljudsko glasbo, da se bo bogata kulturna dediščina, ki jo imamo v Sloveniji, ohranjala še naprej. Ključne besede: ljudsko izročilo, ljudska glasba, značilnosti slovenske ljudske pesmi, učni načrt za glasbeno vzgojo, ljudska pesem v prvem in drugem triletju.
Ključne besede: ljudsko izročilo, ljudska glasba, značilnosti slovenske ljudske pesmi, učni načrt za glasbeno vzgojo, ljudska pesem v prvem in drugem triletju.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2011; Ogledov: 3824; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (1002,03 KB)

10.
POZNAVANJE LJUDSKIH PESMI IN GLASBIL PRI UČENCIH 4. RAZREDOV IN BODOČIH UČITELJIH RAZREDNEGA POUKA
Tjaša Poročnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba je pomemben del narodove kulturne dediščine. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo v okviru osnovnošolskega izobraževanja, kjer učiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen diplomske naloge je bil predstaviti ljudsko pesem in glasbila ter ugotoviti, koliko tega dandanes poznajo učenci in bodoči/-e učitelji/-ce razrednega pouka ter kje so to znanje pridobili. V raziskavo je bilo vključenih 120 učencev četrtega razreda in 100 študentov četrtega letnika razrednega pouka. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da ima velika večina učencev in študentov rada ljudsko glasbo, vendar jo študenti zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila ima šola, ki daje poudarek predvsem ljudski pesmi. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta šibki področji predvsem površno seznanjanje učencev z ljudskimi glasbili, najpogosteje kar s pomočjo fotografij, in redko vključevanje tovrstnih plesnih vsebin v pouk.
Ključne besede: ljudska glasba na Slovenskem, ljudska pesem, ljudska glasbila, značilnosti ljudske pesmi, vključevanje v pouk
Objavljeno v DKUM: 17.06.2010; Ogledov: 5240; Prenosov: 674
.pdf Celotno besedilo (943,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici