Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu proučimo splošne značilnosti slovenske in prekmurske ljudske pesmi, zapisovalce slovenske in prekmurske ljudske pesmi, ter zgodovino in razvoj slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Proučimo tudi geografske in splošne značilnosti Prekmurja, značilnosti prekmurskega jezika, življenje in dela Carla Orffa, ter Orffov inštrumentarij. V magistrsko delo je vključenih še pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila. Zajeta je analiza pesmi, prevod pesmi, analiza priredbe pesmi in sama priredba pesmi. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na načelu iskanja virov o značilnostih slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Analiza temelji na dveh knjigah Zmage Kumer z naslovoma Slovenska ljudska pesem in Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Sledi analiza življenja Carla Orffa in značilnosti Orffovih inštrumentov. Na koncu pa je še zajetih pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila.
Ključne besede: Ljudska glasba, prekmurska ljudska pesem, Prekmurje, Orffova glasbila.
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 29
Celotno besedilo (5,64 MB)

Opis: V diplomski nalogi je raziskan PLES V SLOVENSKEM LJUDSKEM IZROČILU. V teoretičnem delu je najprej opisano slovensko ljudsko izročilo in kaj to sploh je ter pomen njegovega ohranjanja. Nato je slovensko ljudsko izročilo razdeljeno na ljudsko glasbo, ljudski ples, ljudske igre, šege in navade ter ustno izročilo. Vsako področje slovenskega ljudskega izročila je opisano posebej, saj so vsa področja močno povezana s plesom. Na koncu je dodan še intervju s 85-letno gospo, o njenih spominih na dogodke, ki se jih z veseljem spominja, saj so se zraven težkega dela veliko veselili, peli in plesali. Ples je nedeljiv del ljudskega izročila, toda v primerjavi z drugimi izročili je zapisov, ki obravnavajo samo ples, relativno malo. Velikokrat lahko sklepamo, da je bil ples prepleten s petjem, besedilom, šegami. Zato je v diplomskem delu obravnavan ples v kontekstu celotnega ljudskega izročila in uporabljeni so tudi avtorji iz drugih področij. Ples je v ljudskem izročilu močno prepleten z glasbo, pripovedjo, igrami, vražami in ga je zato potrebno obravnavati celostno v povezavi s tem.
Ključne besede: ljudski ples, ljudsko izročilo, ples v ljudskem izročilu, ljudska glasba, šege in navade, ustno izročilo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 670; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Magistrsko delo namenja poseben poudarek ljudski glasbi iz obdobja klasicizma na področju srednje Evrope, ki je v takratnem času veljala za »popularno glasbo«. V magistrskem delu predstavljam najbolj znana dela Josepha Haydna, v katerih najdemo elemente ljudske glasbe oz. ljudskih melodij. Znano je, da je Joseph Haydn obdobje med leti 1761 in 1790 preživel kot kapelnik na dvoru Esterházy. Vpliv sosednjih držav (Madžarske in Hrvaške) je prikazal s skladbami, ki so osnovane in nato zgrajene na ljudskih pesmih gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Avstrijcev. V nalogi se sprašujem, v kakšni meri je Haydnova ustvarjalnost pogojena z ljudsko glasbo. Na podlagi analize Haydnovih skladb skuša magistrsko delo pojasniti pomen ljudske glasbe v skladbah dotičnega skladatelja. V obdobju klasicizma prevladuje absolutna glasba, za klasicizem kot glasbeni stil pa lahko rečeno, da je izgrajen na nemškem Liedu; pravzaprav je težko ločiti ljudsko od »umetne« oz. »klasične« glasbe. Celotni klasicizem je torej zasnovan na ljudski osnovi, to pa raziskujem v magistrskem delu. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na osnovi treh različnih načel. Uvodoma se ukvarjam z zgodovinsko metodo, kjer je predstavljena biografija Josepha Haydna. Obravnavam tudi obdobje klasicizma, v katerem je skladatelj deloval, pa tudi ključne trenutke Haydnovega življenja, ko je prišel v stik z ljudsko glasbo. Pojasnjujem, kako je ljudska glasba našla mesto v klasičnih skladbah oz. klasičnih oblikah (sonata, variacije, rondo ...). Kot naslednjo metodo sem uporabila komparacijo oz. komparativno metodo. Skladb, ki vsebujejo ljudsko melodijo, je veliko. S primerjavo posameznih skladb je pojasnjeno, s katerega območja so prevzete in v čem je razlika med avstrijsko, hrvaško oz. madžarsko ljudsko glasbo, ki jo najdemo v Haydnovih delih. Neizogiben del magistrske naloge je tudi analiza skladb. V zadnjem poglavju dela predstavljam sedem oblikovno različnih skladb. Vsaka skladba je glasbeno in teoretično analizirana - analiza vsebuje več glasbenih parametrov, kot so harmonija, oblika ali forma, melodija, ritem, slog, orkestracija, instrumentacija, dinamika, tempo, agogika ...
Ključne besede: Joseph Haydn, ljudska glasba, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, ljudska pesem, ljudska melodija, klasika, analiza, harmonija, ostinato, bordun, Esterházy.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1715; Prenosov: 356
Celotno besedilo (25,20 MB)

Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami, raziskuje razširjenost in poučevanje diatonične harmonike v Sloveniji. Tema je bila izbrana zaradi lastnih izkušenj poučevanja tega inštrumenta ter zaradi izzivov in težav pri oblikovanju didaktičnega gradiva za pouk, ki se porajajo ptekom večletnega dela. To področje v Sloveniji še ni bilo temeljito raziskano, zato je pričujoče diplomsko delo pomemben prispevek na strokovnem področju poučevanja diatonične harmonike. V teoretičnem delu najprej predstavljamo diatonično harmoniko in njene posebnosti, posebej z vidika uporabnosti tega glasbila za izvajanje ljudske glasbe. Na kratko smo analizirali zgodovinski razvoj poučevanja diatonične harmonike in predstavili referenčne vodje v Sloveniji. Predstavili smo glasbene šole, kjer se ta inštrument poučuje, tekmovanja v igranju na diatonično harmoniko in prireditve v Sloveniji. V raziskovalnem delu smo analizirali priljubljenost harmonike med mladimi. To nas zanima, saj menimo, da moramo v proces oblikovanja učnega gradiva vključiti tudi želje učencev. Praktični del vsebuje glasbene primere, ki bodo učiteljem olajšali izbor skladb pri pouku. Dotaknili smo se navodil za oblikovanje gradiva, ki jih predvideva predpisani učni načrt za predmet diatonična harmonika. Ob tem smo ponudili svoje predloge za morebitne izboljšave. Na podlagi analize sekundarnih virov, empirične raziskave in lastnih izkušenj, nastalih med pedagoškim procesom, smo opozorili na slabosti in pasti trenutnega načina oblikovanja gradiva pri pouku diatonične harmonike ter ponudili nasvete za izboljšave.
Ključne besede: diatonična harmonika, didaktično gradivo, glasbene šole, ljudska glasba, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1956; Prenosov: 174
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen pojem ljudska glasba, pomen ljudske glasbe, njeni elementi, njeno raziskovanje in vloga osnovnih šol pri ohranjanju le-te. Podrobno sem predstavila slovensko ljudsko glasbo in njene značilnosti, s poudarkom na prekmurski ljudski glasbeni zapuščini. Predstavila sem tudi slovensko ljudsko glasbeno dediščino v učnih načrtih osnovnega šolstva. Drugi del je praktični del, v katerem sem podrobno predstavila svoja samostojna projekta z naslovom Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija, ki sta bila namenjena motiviranju osnovnošolskih otrok za izvajanje in ohranjanje prekmurskih ljudskih pesmi. V okviru teh projektov sta nastali zgoščenki Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Če bi jas bila fčelica in Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Döžnjek zlati pun je vlati. Praktični del naloge vsebuje tudi analizo koncertov in pesmi, ki so na zgoščenkah.
Ključne besede: prekmurska ljudska glasba, izvajanje ljudske glasbe, ljudski godci, osnovna šola, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1764; Prenosov: 280
Celotno besedilo (2,20 MB)