| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtorske klavirske spremljave in izvedbe izbranih ljudskih pesmi za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : magistrsko delo
Bernarda Jug, 2021, magistrsko delo

Opis: Glasbena umetnost je učni predmet v osnovni šoli. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je glasbeni umetnosti namenjenih 70 ur letno. V magistrskem delu smo se osredotočili na slovenske ljudske pesmi, natančneje otroške ljudske pesmi. Smo namreč mnenja, da je v učbeniških kompletih za glasbeno umetnost premalo slovenskih ljudskih pesmi in da se le-te preveč ponavljajo. V teoretičnem delu smo natančno raziskali in definirali slovensko ljudsko pesem in njene značilnosti. Osredotočili smo se tudi na otroško ljudsko pesem in otrokove zmožnosti v določenem starostnem obdobju. Postavili smo tudi temelje za naš praktičen izdelek, zbirko slovenskih ljudskih pesmi z avtorskimi klavirskimi spremljavami. Zelo natančno smo predstavili tudi izbrane glasbenoteoretske vsebine, ki smo jih morali podrobno proučiti in obvladati pred nastankom in pisanjem klavirskih spremljav. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učitelji imeli večjo izbiro otroških slovenskih ljudskih pesmi in da bi jih pogosteje vključevali v pouk glasbe. Poleg tega cilja je naš teoretični del zelo bogat z vsebinami glasbene teorije. Obravnavana glasbena teorija lahko predstavlja učiteljem razrednega pouka dobro osnovo za kvalitetno poučevanje glasbene umetnosti na razredni stopnji.
Ključne besede: ljudska glasba, klavirska spremljava, glasbena umetnost, slovenske ljudske pesmi
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 299; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

2.
Vpliv ljudske glasbe pri skladbah ˝Josepha Haydna˝
Martina Jakšić Rodiger, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo namenja poseben poudarek ljudski glasbi iz obdobja klasicizma na področju srednje Evrope, ki je v takratnem času veljala za »popularno glasbo«. V magistrskem delu predstavljam najbolj znana dela Josepha Haydna, v katerih najdemo elemente ljudske glasbe oz. ljudskih melodij. Znano je, da je Joseph Haydn obdobje med leti 1761 in 1790 preživel kot kapelnik na dvoru Esterházy. Vpliv sosednjih držav (Madžarske in Hrvaške) je prikazal s skladbami, ki so osnovane in nato zgrajene na ljudskih pesmih gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Avstrijcev. V nalogi se sprašujem, v kakšni meri je Haydnova ustvarjalnost pogojena z ljudsko glasbo. Na podlagi analize Haydnovih skladb skuša magistrsko delo pojasniti pomen ljudske glasbe v skladbah dotičnega skladatelja. V obdobju klasicizma prevladuje absolutna glasba, za klasicizem kot glasbeni stil pa lahko rečeno, da je izgrajen na nemškem Liedu; pravzaprav je težko ločiti ljudsko od »umetne« oz. »klasične« glasbe. Celotni klasicizem je torej zasnovan na ljudski osnovi, to pa raziskujem v magistrskem delu. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na osnovi treh različnih načel. Uvodoma se ukvarjam z zgodovinsko metodo, kjer je predstavljena biografija Josepha Haydna. Obravnavam tudi obdobje klasicizma, v katerem je skladatelj deloval, pa tudi ključne trenutke Haydnovega življenja, ko je prišel v stik z ljudsko glasbo. Pojasnjujem, kako je ljudska glasba našla mesto v klasičnih skladbah oz. klasičnih oblikah (sonata, variacije, rondo ...). Kot naslednjo metodo sem uporabila komparacijo oz. komparativno metodo. Skladb, ki vsebujejo ljudsko melodijo, je veliko. S primerjavo posameznih skladb je pojasnjeno, s katerega območja so prevzete in v čem je razlika med avstrijsko, hrvaško oz. madžarsko ljudsko glasbo, ki jo najdemo v Haydnovih delih. Neizogiben del magistrske naloge je tudi analiza skladb. V zadnjem poglavju dela predstavljam sedem oblikovno različnih skladb. Vsaka skladba je glasbeno in teoretično analizirana - analiza vsebuje več glasbenih parametrov, kot so harmonija, oblika ali forma, melodija, ritem, slog, orkestracija, instrumentacija, dinamika, tempo, agogika ...
Ključne besede: Joseph Haydn, ljudska glasba, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, ljudska pesem, ljudska melodija, klasika, analiza, harmonija, ostinato, bordun, Esterházy.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1058; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (25,20 MB)

3.
Priredbe prleških ljudskih pesmi za Orffova glasbila in vidiki skupnega muziciranja
Aleš Lubi, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so na kratko opisane značilnosti slovenske ljudske glasbe. Predstavljene so značilnosti Prlekije in narečne, melodične, ritmične ter tekstovne značilnosti prleške ljudske pesmi. Navedeni so tudi zbiralci in ohranjevalci ljudske glasbe v Prlekiji. V nadaljevanju so opisana Orffova glasbila in temeljni vidiki skupnega muziciranja. V zadnjem poglavju, ki predstavlja uvod v praktični del diplome, so analizirani štirje prleški ljudski napevi: Dere sen jaz mali bija, Naš mujcek je ša v Rogatec po sol, Mi pa mamo štir kote in Jaz bi lušten bija, če bi meo štrument. Za te napeve so napisane tudi priredbe in njihove analize. Praktični del zajema koncertni nastop.
Ključne besede: ljudska glasba, prleške ljudske pesmi, skupno muziciranje, Orffova glasbila, otroške pesmi, Prlekija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1650; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

4.
Oblikovanje didaktičnega gradiva pri pouku diatonične harmonike v glasbeni šoli
Viktor Malec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami, raziskuje razširjenost in poučevanje diatonične harmonike v Sloveniji. Tema je bila izbrana zaradi lastnih izkušenj poučevanja tega inštrumenta ter zaradi izzivov in težav pri oblikovanju didaktičnega gradiva za pouk, ki se porajajo ptekom večletnega dela. To področje v Sloveniji še ni bilo temeljito raziskano, zato je pričujoče diplomsko delo pomemben prispevek na strokovnem področju poučevanja diatonične harmonike. V teoretičnem delu najprej predstavljamo diatonično harmoniko in njene posebnosti, posebej z vidika uporabnosti tega glasbila za izvajanje ljudske glasbe. Na kratko smo analizirali zgodovinski razvoj poučevanja diatonične harmonike in predstavili referenčne vodje v Sloveniji. Predstavili smo glasbene šole, kjer se ta inštrument poučuje, tekmovanja v igranju na diatonično harmoniko in prireditve v Sloveniji. V raziskovalnem delu smo analizirali priljubljenost harmonike med mladimi. To nas zanima, saj menimo, da moramo v proces oblikovanja učnega gradiva vključiti tudi želje učencev. Praktični del vsebuje glasbene primere, ki bodo učiteljem olajšali izbor skladb pri pouku. Dotaknili smo se navodil za oblikovanje gradiva, ki jih predvideva predpisani učni načrt za predmet diatonična harmonika. Ob tem smo ponudili svoje predloge za morebitne izboljšave. Na podlagi analize sekundarnih virov, empirične raziskave in lastnih izkušenj, nastalih med pedagoškim procesom, smo opozorili na slabosti in pasti trenutnega načina oblikovanja gradiva pri pouku diatonične harmonike ter ponudili nasvete za izboljšave.
Ključne besede: diatonična harmonika, didaktično gradivo, glasbene šole, ljudska glasba, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1269; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

5.
PREPOZNAVNOST PLESNEGA LJUDSKEGA IZROČILA PRI OSNOVNOŠOLCIH
Tamara Žižek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prepoznavnost plesnega ljudskega izročila pri osnovnošolcih sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili ples na splošno ter ljudski ples, osredotočili smo se bolj podrobno na en slovenski ljudski ples, ki se imenuje štajeriš. Predstavili smo tudi poučevanje ljudskih plesov, kaj je pomembno za vodenje folklorne skupine, opisali oblačila, ki se imenujejo narodne noše, ter na kratko predstavili nekaj izbranih šeg in navad naših prednikov. V empiričnemu delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 171 učencev 9. razredov iz naslednjih šol: OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Borcev za Severno mejo, OŠ Voličina, OŠ Pesnica in OŠ Prežihov Voranc. Želeli smo ugotoviti, koliko se otroci vključujejo v plesne dejavnosti, kakšen odnos imajo do plesa, če jih ples sploh zanima ..., ter raziskati prepoznavnost plesnega ljudskega izročila in odnos učencev do folklore ter vsega, kaj je povezano z njo. Ugotovili smo, da se učenci za folkloro ne zanimajo in dajejo prednost drugim zvrstem. Skozi raziskavo smo ugotovili, da jim prav tako nista všeč ljudska noša in ljudska glasba.
Ključne besede: ples, folklora, učenci, ljudska noša, ljudska glasba
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (792,73 KB)

6.
ŠOLE KOT POMEMBEN DEJAVNIK OHRANJANJA SLOVENSKE LJUDSKE GLASBENE DEDIŠČINE
Mojca Gyorek Karas, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen pojem ljudska glasba, pomen ljudske glasbe, njeni elementi, njeno raziskovanje in vloga osnovnih šol pri ohranjanju le-te. Podrobno sem predstavila slovensko ljudsko glasbo in njene značilnosti, s poudarkom na prekmurski ljudski glasbeni zapuščini. Predstavila sem tudi slovensko ljudsko glasbeno dediščino v učnih načrtih osnovnega šolstva. Drugi del je praktični del, v katerem sem podrobno predstavila svoja samostojna projekta z naslovom Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija, ki sta bila namenjena motiviranju osnovnošolskih otrok za izvajanje in ohranjanje prekmurskih ljudskih pesmi. V okviru teh projektov sta nastali zgoščenki Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Če bi jas bila fčelica in Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Döžnjek zlati pun je vlati. Praktični del naloge vsebuje tudi analizo koncertov in pesmi, ki so na zgoščenkah.
Ključne besede: prekmurska ljudska glasba, izvajanje ljudske glasbe, ljudski godci, osnovna šola, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1195; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

7.
POJEM, IGRAM IN POSLUŠAM LJUDSKO GLASBO
Aleš Vitez, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba predstavlja najstarejši del kulturne dediščine slovenskega naroda, zato je treba znanje posredovati mlajšim generacijam, ki še sledijo. V diplomskem delu so zapisi iz strokovne literature, ki predstavljajo ljudsko kulturo, glasbo, petje, instrumente in posebnosti prekmurske ljudske glasbe. V empiričnem delu je predstavljen projekt, ki je bil izveden v vrtcu Moravske Toplice, v skupini otrok 2. starostnega obdobja, kjer so otroci skozi različne dejavnosti pridobivali znanja in spoznavali ljudsko kulturo, glasbo in tudi prekmursko ljudsko dediščino. Ob zaključku smo projekt predstavili javnosti.
Ključne besede: Kulturna dediščina, ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, projekt.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 987; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (914,26 KB)

8.
Glazba i tradicija : tradicijsko pjevanje i sviranje: lokalno za globalno
Ivana Paula Gortan-Carlin, Alessandro Pace, Olga Denac, 2013, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Ključne besede: glasbena vzgoja, ljudska glasba, tradicionalna glasba, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2979; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

9.
LJUDSKA GLASBA V VRTCU
Mojca Hazl, 2013, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba je poseben in obenem nedeljiv del slovenske glasbene ustvarjalnosti in z njo istovetnosti. Ljudska glasba v vrtcu ponuja vzgojiteljem veliko možnosti in načinov, da jo približajo najmlajšim in tako v njih krepijo zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen teoretičnega dela je bil podrobneje opisati ljudsko glasbo, namen empiričnega dela pa je bil ugotoviti, v kolikšni meri vzgojitelji vključujejo ljudsko glasbo v vsakdanje delo z otroki in kakšna osebna stališča imajo vzgojitelji do ljudske glasbe. V empiričnem delu smo ponazorili odgovore, ki smo jih dobili z anketnim vprašalnikom, posredovanim 66-im vzgojiteljem iz različnih prekmurskih vrtcev. Rezultati raziskave so pokazali, da skoraj vsi anketirani vzgojitelji v svoje delo vključujejo ljudsko glasbo, pri čemer so na 5-stopenjski lestvici izbrali srednjo vrednost, kar pomeni, da ljudsko glasbo v vzgojno delo vključujejo le včasih. Vzgojitelji so mnenja, da otroci v vrtcu poznajo premalo ljudskih pesmi, vendar jih vseeno radi pojejo in poslušajo, občasno pa jih spremljajo tudi na ljudska glasbila. Rezultati so tudi pokazali, da imajo vzgojitelji razmeroma pozitivna stališča do ljudske glasbe in se zavedajo pomena njenega ohranjanja in vnašanja v otrokov vsakdan, čeprav pri svojem vzgojnem delu, pogosteje, kot ljudske, izbirajo slovenske umetne pesmi.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasbila, ljudsko izročilo
Objavljeno v DKUM: 06.11.2013; Ogledov: 3151; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (381,59 KB)

10.
ANALIZA IZBRANIH DEL SKLADATELJA JOSIPA ŠTOLCERJA SLAVENSKEGA
Rok Mikec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretično in je razdeljeno na dva dela. Prvi del se posveča skladatelju Josipu Štolcerju-Slavenskemu, njegovemu življenju in ustvarjanju ter kraju, iz katerega izhaja, in posebnostim ljudske pesmi v Međimurju. V drugem delu harmonsko analiziram izbrane skladbe skladatelja Štolcerja-Slavenskega in tudi sam harmoniziram tri međimurske ljudske pesmi. Skladbe za analizo so iz zbirke Pjesme moje majke. Izbral sem jih po nasvetu mentorja, red. prof. mag. Tomaža Sveteta, ljudske pesmi Klinček stoji pod oblokom, Vehni, vehni fijolica in Grad se beli, ki jih harmoniziram, pa sem izbral sam. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na načelu iskanja arhivskih virov o življenju skladatelja Josipa Štolcerja-Slavenskega, ter primerjave arhivskih virov in doslej opravljenih raziskav, torej analize obstoječega poznavanja skladateljevega življenja in dela.
Ključne besede: Josip Štolcer-Slavenski Međimurje harmonija Međimurska ljudska glasba Klinček stoji pod oblokom Vehni, vehni fijolica
Objavljeno v DKUM: 30.09.2013; Ogledov: 1381; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici