| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MAJHNE ROKE TKEJO VEZI S PRETEKLOSTJO
Urška Kejžar, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem času otroci veliko časa preživijo ob računalniku in televiziji, ki siromašita njihov domišljijski svet. Zmaji, vile in škrati zanje živijo le v tujih filmih in v prevedenih zgodbah, ne poznajo pa bogatega ljudskega izročila iz domačega okolja. V diplomskem delu je predstavljen projekt Kranjskih vrtcev o ljudskem izročilu v domačem okolju. Obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je ljudsko izročilo, kaj zajema, in opis projektnega dela. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pomembno je staršem iz vrtca Čebelica ohranjanje ljudskega izročila in koliko so se otroci naučili preko dejavnosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: ljudsko izročilo, projektno delo, ljudska pesem, ljudska pravljica, ljudski godci, muzej.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2627; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

2.
Motivacijski postopki pri obravnavi pravljice v osnovni šoli
Petra Vnuk, 2011, magistrsko delo

Opis: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Ključne besede: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 3916; Prenosov: 832
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
Tema strahu v ljudski pravljici
Janja Mohorič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Tema strahu v ljudski pravljici smo analizirali izbrane pravljice z različnih območij sveta, da bi ugotovili, kako obravnavajo strah. Pravljice so iz različnih zbirk, ki so na Slovenskem izšle v letih 1962–2011. Izbrali smo kitajsko, japonsko, indijsko, perzijsko, rusko, slovensko in tudi druge folklorne pravljice. Predstavili smo tudi sporočila pravljic v zvezi s premagovanjem strahov. Raziskali smo okoliščine pojavljanja strahu, vzroke zanj, motivacijo lika, načine soočanja s strahom ter funkcijo strahu v izbranih pravljicah. Pri opredeljevanju pojmov in pri seznanjanu z različnimi teorijami smo črpali z različnih področij: psihologije, etnologije, folkloristike, mladinske književnosti in literarne teorije. Predstavili smo tudi razvoj čustev, pojav in razumevanje strahu, koncept samopodobe. Diplomsko delo je teoretične narave, uporabljene so bile naslednje raziskovalne metode: deskriptivna, komparativna, zgodovinska, metodi analize in sinteze ter metoda klasifikacije. Ugotovili smo, da so strahovi v pravljicah povnanjeni in poosebljeni. V simboliki pošasti lahko najdemo različne projekcije strahov. Pri njihovem ubesedovanju se v pravljicah pogosto pojavijo frazemi. Strah pri likih se je največkrat pojavil v obrambni vlogi, zelo pogosto ga je povzročilo ustrahovanje. Lahko je bil povezan z nizko samopodobo. Na slednjo je vplivalo okolje s previsokimi pričakovanji, z ustrahovanjem, etikiranjem in zanemarjanjem pravljičnega lika. Pravljice so lahko bralcu ponudile zgled. Izpostavile so določena ravnanja, vrline, držo. Vplivale so na to, da se je bralec zavedel nesmiselnosti strahu. Lik je lahko vse do konca pravljice ostal strahopeten, toda ko se je znašel na poti, je dobil nov osebni motiv. Odločil se je, da bo svojo željo tudi uresničil in začel je v ta namen delovati. Na strah je gledal z drugačnega vidika. Skozi preizkušnje so pravljični liki prehajali tako, da so svoj primankljaj nadomeščali s pametjo, iznajdljivostjo, zvitostjo itd. Lahko so jim bili v pomoč pomočniki, čudežni pripomočki ter nasveti.
Ključne besede: vrste strahov, premagovanje strahov, otrok in strah, samopodoba, ljudska (folklorna) pravljica, analiza teme strahu v izbranih folklornih pravljicah
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 2248; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI
Miha Hliš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška). Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Ključne besede: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1197; Prenosov: 580
.pdf Celotno besedilo (596,63 KB)

5.
PRIMERJAVA TIPIČNIH IZBRANIH SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC
Katja Vajda, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela je predstavljena definicija in klasifikacija pravljice. Pisanje je osredotočeno na ljudsko pravljico, predstavljeni so njeni modeli in značilnosti po Maxu Lüthiju, Alenki Goljevšček, definicija folklorne pravljice po Dragici Haramija ter tri ravnine slovstvene folklore po Mariji Stanonik. V drugem delu diplomskega dela so kronološko predstavljene zbirke slovenskih ljudskih pravljic, analiza izbranih treh slovenskih in treh španskih ljudskih pravljic. Pravljice so izbrane glede na iste motive in podobne literarne like. Primerjane so v tabelah, katerih sistem je povzet po Haramija (2012). Namen diplomskega dela je primerjati izbrane slovenske in španske ljudske pravljice. S pomočjo analize, kjer smo primerjali pravljično zgradbo, tipične začetke in konce, književne osebe, prostor in čas, enodimenzionalnost, pravljična števila, prepovedi, zapovedi in prerokbe, čudeže ter motive, smo v sklepu prišli do odgovorov na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili na začetku diplomske naloge.
Ključne besede: pravljica, ljudska pravljica, evropska pravljica, vrednostne stalnice, analiza pravljic, primerjava pravljic
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 757; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Poznavanje živali iz ljudskega slovstva po končani osnovni šoli
Janja Meško, 2016, magistrsko delo

Opis: Živali so na tem planetu živele mnogo let prej kot ljudje, vendar smo kljub temu ljudje tisti, ki smo mentalno bolj napredni in imamo to možnost, da lahko živali opazujemo, preučujemo, udomačimo in o njih pišemo zgodbe ter pesmi. Nekoč so imele živali v življenju ljudi veliko vlogo, brez njih si ljudje niso znali predstavljati življenja, danes pa je vloga živali spremenjena. Otroci se z njimi premalokrat srečujejo in jih posledično v naravi velikokrat ne prepoznajo. Pomembno vlogo imajo živali v literaturi, kjer velikokrat nastopajo kot glavni književni liki, zato smo se v magistrskem delu osredotočili na analizo izbranih ljudskih pesmi in pravljic, v katerih najdemo živalske like ter na ugotavljanje poznavanja živali pri devetošolcih in dijakih prvih letnikov srednjih šol. Podatke o poznavanju živali smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga ustvarili na spletu. Spletni anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 374 anketirancev. Magistrsko delo je sestavljeno in teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili termin ljudsko slovstvo, ter termina ljudska pesem in ljudska pravljica. V nadaljevanju smo se osredotočili na iskanje značilnosti tistih ljudskih pesmi in pravljic, ki imajo temo ali lik živali. Prvi del empiričnega raziskovanja predstavljajo analize izbranih živalskih ljudskih pesmi in pravljic s kratkimi povzetki vsebine ter analizami notranje zgradbe. V drugem delu empiričnega raziskovanja je statistična analiza anketnega vprašalnika, kjer je predstavljeno poznavanje ljudskega slovstva ter živali pri anketirancih. V magistrskem delu ugotavljamo, da anketiranci (devetošolci in dijaki prvih letnikov) slabo poznajo ljudsko slovstvo in s tem tudi ljudske pesmi in pravljice. Nekatere živali, ki nastopajo v izbranih ljudskih pesmih in pravljicah dobro poznajo, druge malo manj.
Ključne besede: Poznavanje živali, ljudsko slovstvo, ljudska pesem, ljudska pravljica, devetošolci, dijaki, živali v ljudskem slovstvu.
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 557; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici