| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednote izbranih protagonistov v seriji Harry Potter s poudarkom na profesorju Robausu Rawsu
Tamara Sprinčnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga temelji na analizi protagonista Robausa Rawsa, ki zavzema pomembno profesorsko mesto v knjižni zbirki o mladem čarovniku Harryju Potterju. Analiza je usmerjena k prepoznavanju in določanju vrednot izbranih protagonistov, ki se med branjem izkažejo za pomembne in ključne. V ospredje postavljeni profesor Robaus Raws se v zgodbah izkaže kot izjemno romantičen protagonist, čigar vrednote imajo ključno vlogo pri vzpostavitvi vrednotnega sistema celotne serije. Ob tem skupaj s preostalimi osebami tvori sliko, ki povezuje magičnost zgodbe, sporočilo vsakega posameznika in njihove vrednote z našim lastnim življenjem. S pomočjo izpisanih vrednot, primerjav in zaključkov je mogoče vzpostaviti identifikacijo resnične osebe s samo zgodbo, z izbranim protagonistom ali s pretečenim študijskim letom na Bradavičarki. Naloga odpira pogled na definiranje vrednot, ki so jih razvili različni tuji in slovenski raziskovalci tega področja. Pri delitvi vrednot v skupine in podskupine je za izhodišče uporabljena delitev slovenskega raziskovalca Janeka Muska. Ta je uporabil delitev na velekategoriji apolonskih in dionizičnih vrednot, ki ju je v bistvu dodatno razdvojil. S pomočjo teh teoretičnih podkrepitev je bilo mogoče izpeljati celotno analizo vrednotnega sistema serije, izpostaviti ključne vrednote posameznikov in vzpostaviti hierarhično lestvico vrednot profesorja Rawsa. Sporočilo dela temelji na čarovniji, ustvarjeni s strani J. K. Rowling. Ta ni omejena le na svet čarovnikov in območje Bradavičarke. Takšen svet je v nas, v vsakem posamezniku in se zrcali skozi moč brezpogojne in pristne ljubezni. Prav zaradi tega so knjige o Harryju Potterju odlična odskočna deska za srečanje z irealnim kot tudi realnim življenjem, podkrepljenim s črno-belim slikanjem življenja na dobro in zlo. Črno-belo slikanje življenja nas hkrati opozarja, da pravih bitk ne bijemo navzven, temveč v nas samih, kar doživljajo protagonisti obravnavane serije del. Zmeraj znova je moč zaznati, koliko so v življenju pomembni naši lastni cilji, do katerih pridemo s pomočjo vrednot. Za najmočnejšo vrednoto se vedno znova izkaže ljubezen, brez katere ni vredno živeti življenja.
Ključne besede: vrednote, Harry Potter, Robaus Raws, brezpogojna ljubezen, dobri in zli čarovniki, čarovnija.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Lik deklice v izbranih delih Ivana Cankarja, Stanka Majcna in Arthurja Schnitzlerja
Tina Bratuša, 2018, magistrsko delo

Opis: Na prelomu stoletja je na Dunaju prišlo do premikov v literaturi in likovni umetnosti, kar je vplivalo tudi na izoblikovanje slovenske literature ter likovne umetnosti. Dva izmed pomembnih slovenskih avtorjev, ki sta predstavljala literaturo na prehodu iz 19. v 20. stoletje, sta bila Ivan Cankar in Stanko Majcen. Njuno dunajsko literarno ustvarjanje je bilo vezano na predmestje, kjer sta v tem času tudi bivala. Ta ključni element ju je razlikoval od enega izmed pomembnejših avstrijskih avtorjev dunajske moderne, Arthurja Schnitzlerja. Razlike med njihovim literarnim ustvarjanjem se odražajo tudi pri upodobitvah ženskih likov. Pri Ivanu Cankarju in Stanku Majcnu zasledimo lika modificirane krhke (»femme fragile«) in otroške ženske (»femme enfant«), pri Arthurju Schnitzlerju pa lik sladke deklice (»das süsse Mädel«). Pogled na deklice in njihovo vzgojo, ki je ključnega pomena tudi v umetnosti, je Rousseau interpretiral na način, da naj bi ženske odražale pasivnost, podrejenost, materinstvo, njihova vzgoja pa naj bi spodbujala ljubeznivost, spoštovanje in zvestobo. Kanon ženskosti je bil izpostavljen že v poznem srednjem veku in je narekoval značilnosti lepote, kot so beli zobje, rdeče ustnice, angelski nasmeh, bele roke, kodrasti lasje. Značilnosti t. i. ženske lepote so razvidne tudi v delih omenjenih avtorjev, vendar se med seboj precej razlikujejo. Cankarjeve deklice so nerazvite, telesno pohabljene, jetične, na zunaj grde, bogastvo in lepoto njene duše pa razkrivajo velike oči. Cankarjeve in tudi Majcnove deklice izhajajo iz predmestnega okolja. Majcen opisuje cirkusantke, prostitutke in kavarniške plesalke z nežnimi rokami in lepimi lasmi, kar spominja na umetno lepoto. Schnitzlerjeve sladke deklice so medtem idealne ljubimke, ki v zameno za ljubimkanje niso zahtevale povračila. Prav tako izhajajo iz predmestja, delajo kot šivilje, perice ali modistke. Njihova vloga je bila zabavati lahkožive mlade meščanske moške s svojo koketnostjo in prijetnostjo. Tematiziranje smrti, ljubezni in hrepenenja so skupne značilnosti Cankarjevih, Majcnovih in Schnitzlerjevih upodobitev ženskih likov, ob katerih se poraja vprašanje o krizi identitete.
Ključne besede: Sladka deklica, Dunaj, neobvezna ljubezen, erotika, bledičnost, predmestje.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 625; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Podoba ženske v Trubarjevih besedilih
Milena Blažič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Leposlovja Trubar ni pisal, saj zanj še ni bil čas, ampak stvarno literaturo, čeprav ima njegov slog leposlovne prvine. V njegovih besedilih, predvsem v Katekizmu z dvema izlagama iz leta 1575, najdemo pogoste omembe otrok, ženske, družine, ljubezni, omembo besede igra in igrača, kar potrjuje domnevo, da je v njegovih besedilih najti novoveško pojmovanje omenjenih prvin. Njegovo literarno izročilo, postavljeno v 16. stoletje, je potekalo sočasno z evropskimi tokovi humanizma, renesanse in evropske reformacije.
Ključne besede: Trubar, ženska, podoba, devica, vdova, mati, ljubezen, lepota
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 441; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (214,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
BIBLIČNE PODOBE V PESMIH NICKA CAVEA
Martina Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: Nick Cave je pevec, poet in pisatelj. Njegov način pisanja je edinstven in zato še posebej zanimiv. V svoji diplomski nalogi sem predstavila razloge za njegov poseben pristop do pisanja pesmi. Na njegov način izražanja so vplivale njegove živjlenjske izkušnje. Osebne tragedije, ljubezeske afere in odnos do Boga. Njegova besedila so polna bibličnih podob. V prvem delu naloge sem predstavila njegovo razlago in poglede na svoj način pisanja. V drugem delu sem te teme poiskala v njegovih pesmih. Njegovo duhovno potovanje ga je popeljalo od anglikanske vere do krščanstva in čez. Prebiranje Svetega pisma Stare zaveze je vplivalo na njegovo obnašanje in pisanje pesmi v mlajših letih. Nova zaveza je dala njegovi domišljiji nov zagon. Njegova nekdaj brutalna in nasilna besedila so prešla na bolj duhovno raven. Nick Cave trdi, da njegova besedila nimajo religiozne vsebine saj zavrača katoliško cerkev kot inštitucijo. Za svoje izražanje uporablja podobe iz Biblije kot metafore, kar daje njegovim besedilom globlji pomen.
Ključne besede: besedila, Biblija, podobe, metafore, ljubezen, Bog, Nick Cave
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 994; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (322,83 KB)

5.
LJUBEZEN IN SPOŠTOVANJE V ROMANU KNJEGINJA KLEVSKA
Lucija Uršnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljubezen in spoštovanje imata v literaturi pomembno vlogo, saj sta vodilna nit marsikaterega literarnega dela. V svoja dela ju je vpletla tudi francoska pisateljica Madame de La Fayette. Diplomsko delo predstavlja dojemanje pojmov ljubezen in spoštovanje v romanu Kneginja Klevska. V teoretičnem delu predstavljam francosko pisateljico Madame de La Fayette, njen roman z naslovom Kneginja Klevska, obdobje klasicizma, v katerem je pisateljica ustvarjala, ter dojemanje pojmov ljubezen in spoštovanje v 17. stoletju in danes. V empiričnem delu pa je vsa pozornost usmerjena na to, kako omenjena pojma razumejo oz. dojemajo tri izbrane osebe iz romana. Analizo tega dojemanja sem izvedla na podlagi štirih izbranih dogodkov, poimenovanih Ples, Pismo, Izpoved ljubezni in Odpoved ljubezni.
Ključne besede: klasicizem, Madame de La Fayette, Kneginja Klevska, ljubezen, spoštovanje
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1660; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (856,46 KB)

6.
Vprašanje zveličanja in vloga ljubezni kot eksistencialne sile v vidnejših delih Perspektiv
Davorin Bole, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri našem raziskovanju smo bili osredotočeni na literarna dela, članke, eseje in feljtone Perspektiv, ki so ustrezali tematiki in metodologiji doživljanja ljubezni kot eksistencialne sile. Raziskovali smo neavtentičnost človeka v sodobnem svetu, Bloch-Michelovo vprašanje zveličanja, problem alienacije in Gorzejevega "veselega robota". V Božičevem romanu Izven smo se soočali z mejnimi situacijami človekove psihe in razkrinkali oklep, pod katerim se skriva posameznik v družbi. V esejih Bloch-Michela, Heideggerja, Lowenthala idr. smo iskali substitut za stanje po ukinitvi boga. Ogledali smo si fenomen smrti pri Božiču, Zajcu, Solerju, Drumond de Andreadeu in Frommu ter prepoznali ključ do vrat ljubezni pri Popovićevi poeziji. Wienersova poezija z vprašanjem dokončane črte in poezija Vegrijeve z vprašanjem pojoče ovratnice časa nas je preokupirala z raziskovanjem največjega strahu - minljivosti. V Makarovičevih esejih smo odkrili telepatijo umetnine. Posebej smo se posvetili beli simboliki Strniševega samoroga in okoliščinam, v katerih se pojavlja. Vrh našega raziskovanja je bila Šoljanova pesem Eksaltacija v pomladnem dežju, ki je s svojo brezčasnostjo in z elementom ljubezni nabito energijo osmislila naše raziskovanje. Šoljanovi eksaltaciji enakovredna utež je bila lirična proza Krambergerjevega Fanta skupaj s poezijo Iva, Gotovca, Eluarda, Kocbeka in Ferlinghettija. Prisluhnili smo afriški zavesti in liriki Mandessija, Diopa, Hughesa in Senghorja ter soglašali z afriško prizemljenostjo, udeleženostjo, sočutjem. Ob koncu smo silno voljo doživljanja odkrivali v zenu, katerega cilj je satori - stanje bliskovitega razsvetljenja. Poezija Jacka Kerouaca je bila pravo utelešenje prakticiranja zena, hkrati pa utelešenje naše metode raziskovanja - doživljanja ter naše tematike raziskovanja - zveličanja oz. ljubezni kot eksistencialne sile.
Ključne besede: revija Perspektive, zveličanje, ljubezen, eksistencializem, zen, satori, razsvetljenje, ontologija.
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (596,83 KB)

7.
PESNIŠKA USTVARJALNOST LJUDMILE POLJANEC
Jernej Marič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudmila Poljanec je živela in ustvarjala na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ustvarjala je v obdobju slovenske moderne (1899–1918), katerega poglavitna značilnost je slogovni pluralizem. V njeni zbirki najdemo predvsem značilnosti impresionizma. Najpogosteje zasledimo občutljivost na barvne, slušne in svetlobne vtise ter navduševanje nad naravo in včutevanje v njo. Živalska in rastlinska motivika je največkrat uporabljena v skladu s tradicionalno rabo in simbolnimi pomeni. Glavna tema pesniške zbirke je ljubezen, ki je največkrat nedoživeta/neizživeta. Čustveni senzualizem in erotičnost sta neuresničena kakor tudi ljubezen med moškim in žensko. Ženska je največkrat razočarana v ljubezenskem čustvu in hrepeni po ljubezni, toda njeno hrepenenje ni strastno, drzno, drastično in burno, ampak nežno in umirjeno. Takšne ljubezni je sposobna le ženska z nežnim in umirjenim srcem. To obdobje je tudi razdvojeni čas, ko imamo na eni strani proces osamosvajanja žensk, na drugi strani pa pritisk po ohranjanju tradicionalnih družbenih in družinskih vrednot. Ravno zaradi tradicionalnih vrednot je bilo nesprejemljivo pesniti o ljubezni med dvema ženskama, tj. lezbični ljubezni, ki jo zasledimo v ciklu, namenjenemu baronesi Sonji, saj so takšno ljubezen označevali kot zdravstveni problem. Razpoloženjska tema, povezana z ljubezensko, predvsem s hrepenenjem po ljubezni in razočaranjem nad neizživeto ljubeznijo, je kvantitativno druga najpogostejša tema. V zbirki se pojavi še domovinska tema, s katero avtorica izrazi razočaranje nad slovenstvom, saj ob simbolu slovenstva – lipi – rajajo in se veselijo tujci. Ljudmila Poljanec je pogosto posegala po zlati, srebrni, beli in zeleni barvi. Barvni epiteti skupaj s svetlimi impresionistično slikajo naravo. Posebno vlogo ima sinja barva, ki poudarja žensko lepoto. Najopaznejša je glagolska metafora z vodnimi glagolskimi izhodišči in glagoli, ki označujejo človekovo obnašanje.
Ključne besede: Ljudmila Poljanec, Poezije, impresionizem, slovenska moderna, medbesedilnost, lezbična ljubezen
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 986; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (790,21 KB)

8.
ŽENSKI LIK V PREŠERNOVI POEZIJI
Teja Behin, 2016, diplomsko delo

Opis: Prešernova poezija, čista, suverena in brez dvoma večna, je v nasprotju z njegovim nadvse nesrečnim življenjem. V celoti je zasnovana tako, da se ljubezenski motivi zmeraj znova vračajo v njeno središče; vodilni motiv je motiv ženske, ki ima mnoge različice in podobe (Kos, 1994). Ženske so imele pomembno vlogo v Prešernovem življenju; izbira ženske je vplivala na njegovo osebno usodo. V diplomski nalogi smo analizirali ženske like v Prešernovi poeziji, saj je v večini njegove romantične poezije ljubezenska tema, najpomembnejša pa prav vloga ženskega lika. Pri izbiri pesmi smo se omejili le na določene pesmi, in sicer na tiste, v katerih je ženski lik najbolj izrazit. Želeli smo ugotoviti, koliko je v pesmih uporabljenih avtobiografskih elementov oz. ali se ženski liki navezujejo na ženske iz pesnikovega resničnega življenja. Omenjeno smo primerjali tudi glede na pesnikovo obdobje ustvarjanja. Diplomska naloga je zaključena z ugotovitvijo, da se v večini Prešernove poezije pojavljajo avtobiografski elementi in da se ženski lik običajno navezuje na določeno dekle iz resničnega življenja, hkrati pa se ženski lik razlikuje glede na obdobja pesnjenja.
Ključne besede: France Prešeren, poezija, ženske, ženski lik, ljubezen
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1361; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (743,55 KB)

9.
Smrt in bolečina v poeziji Alojza Gradnika
Janja Hleb, 2016, diplomsko delo

Opis: Smrt in bolečina sta poglavitni besedi, ki ju skozi diplomsko delo največkrat omenimo. Zakaj je ravno smrt tista vodilna beseda Gradnikove lirike? In zakaj je bolečina, katere pravi izraz pesnik neomahljivo išče, tako neizpodbitni del njega, da se šele skoznjo ovrednotijo Gradnikova najpomembnejša dela? Kljub splošni opredelitvi, da Alojz Gradnik velja za izrazito pesimističnega pesnika, pa sama menim, da ga pesimizem ne opredeljuje do te mere, da bi bil poznan zgolj po njem ali vsaj ne v prvi vrsti. Njegova smrt in njegova bolečina sta prepredeni v celoto nežnih, niansiranih in barvitih besed, ki te ganejo od znotraj. Kakor ladja te zanese njegova poezija, ki je melanholična, kajti neizživeta mladost ostaja v preteklosti, a ne tone v pozabo; ki je neutrudljivo boleča, kajti bolečine se ne vidi konca; in je globoka, kajti resnično prihaja iz globočin ranjenega srca. Zato je poezija težka in za vrednotenje potrebuje dovzetnega bralca, ki v bolečini ne kloni, ampak jo sprejme, in ki sam razume življenje kakor pot, na kateri je vsak dan vedno znova in znova za vselej izgubljen, zato pa končni cilj poti toliko bolj mističen. Prepričana sem, da je poezija Alojza Gradnika daleč od tega, da bi jo vrednotili zgolj s pesimizmom, pa vendar brez pesimizma ne bi bila, kar je – lepota.
Ključne besede: Alojz Gradnik, smrt, bolečina, trpljenje, hrepenenje, ljubezen, obup, rod, zemlja, Arthur Schopenhauer, filozofija, ideal večnega miru, odrešitev od bivanja.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1226; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (642,59 KB)

10.
Ljubezen in seksualnost v dvorski literaturi visokega srednjega veka
Arina Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana srednjeveška družba in njen odnos do seksualnosti. Pri tem je v ospredju predvsem dejstvo, da je seksualnost v srednjem veku bila razumljena kot nekaj grešnega in nečistega. Vključen je tudi koncept dvorske ljubezni in zakona. Nato je seksualnost obravnavana še kot literarni motiv v nekaterih delih dvorske literature visokega srednjega veka. V analizi je ugotovljeno, da je Cerkev seksualnost sicer dojemala kot slabo, ne pa tudi posvetna družba. Za ljudi je le-ta bila del vsakdanjega življenja, vendar se o njej niso pogovarjali. Ker je seksualnost zaradi tega tabuja pri ljudeh vzbudila veliko zanimanje, je postala ponavljajoči se motiv v delih različnih srednjeveških avtorjev.
Ključne besede: srednjeveška družba, dvorska ljubezen, dvorska literatura, visoki srednji vek, Cerkev.
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 796; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (746,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici