Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ugotavljali smo ali lahko grafitne anode, predhodno kontaminirane s kationi prehodnih kovin, recikliramo in ponovno uporabimo. Grafitne anode smo izpostavili elektrolitu kamor smo dodali manganove ione v obliki soli Mn(AcAc)2 ter spremljali ali se le-ti vežejo v strukturo grafita, tako kot litijevi ioni. Pri tem smo koncentracije manganove soli v elektrolitu spreminjali in ugotavljali ali koncetracija vpliva na nadaljno elektrokemijsko delovanje celice. Prisotnost manganovih ionov smo ugotavljali s pomočjo ICP-OES analize. Rezultati so pokazali, da ioni prehodnih kovin prisotni v elektrolitu med procesom polnjenja zasedejo mesta na površini grafita. Kontaminirano grafitno anodo smo nato sprali s topilom DMC z namenom, da se iz grafitnega materiala odstranijo odvečne soli ter topila. Za zagotavljanje odstranitve manganovih ionov po postopku spiranja pa je bila zopet uporabljena ICP-OES analiza. Z uporabo topila DMC, ki je podoben sestavi elektrolta, smo uspešno podstranili soli mangana, kar so pokazali rezultati analiz ICP-OES in XPS. Mangana ni bilo možno zaznati na površini grafitne anode oziroma se je le ta nahajal v zelo majhnih koncnetracijah. Spran grafitni material smo uporabili v sveži celici in z elektrokemijskimi tehnikami preverili ali je le-ta primeren za ponovno uporabo.
Ključne besede: anode, recikliranje, prehodne kovine, elektrokemija, litij ionske baterije
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,67 MB)

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je določitev stanja napolnjenosti baterij s pomočjo umetnega nevronskega omrežja. Določitev stanja napolnjenosti (SOC) baterij predstavlja velik izziv, saj je SOC težko natančno določiti. V delu je bil obravnavan tip izredno zmogljivih Toshibinih litij-ionskih baterij s titanovim oksidom (LTO). Na podlagi pregledane literature je bila izbrana metoda določanja SOC z umetnim nevronskim omrežjem. S pomočjo namensko izdelanega testerja baterij so bile opravljene meritve toka, napetosti in temperature baterije. Meritve so bile izvedene s pomočjo merilnega sistema Dewesoft Sirius HS. Podatki so bili obdelani v programskem okolju Matlab, kjer se je tudi kreiralo in naučilo umetno nevronsko omrežje. Testi nevronskega omrežja so pokazali, da je sposobno napovedovanja SOC. S pomočjo programa v Simulinku so bili izvedeni testi za napovedovanje SOC v realnem času.
Ključne besede: umetna nevronska omrežja, določanje stanja napolnjenosti baterij, litij-ionske baterije, LTO
Objavljeno v DKUM: 21.11.2019; Ogledov: 1930; Prenosov: 345
Celotno besedilo (8,88 MB)

Opis: litij-ionske baterije, zaporni pretvornik, balansiranje, digitalni signalni krmilnik
Ključne besede: Litij-ionske baterije uspešno nadomeščajo ostale tipe baterij. Posebej primerne so za zaporedno vezavo v baterijske sklope, vendar se z naraščanjem števila celic v paketu povečuje možnost napačnega delovanja. V ta namen se za nadzor nad baterijskim paketom in izravnavo napetosti na posameznih celicah uporabljajo baterijski nadzorni sistemi (BMS). Naša naloga je izdelava prototipnega BMS sistema. Sistem sprva simuliramo v simulacijskem okolju MATLAB/Simulink, nato se odločimo za fizično izdelavo. Izberemo potrebne komponente, narišemo elektronsko vezje, ter ga testno zaženemo. Nadzorno funkcijo in regulacijo sistema izvedemo s pomočjo digitalnega signalnega krmilnika TMS320F28335, ki ga blokovno programiramo v orodju MATLAB/Simulink. Na koncu predstavimo rezultate simulacij in fizičnega sistema.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2017; Ogledov: 3572; Prenosov: 283
Celotno besedilo (8,35 MB)

Opis: V svetu se vedno več ljudi zaveda onesnaženja okolja in dajejo čedalje večji pomen cenejšim alternativnim pogonom in virom energije. Razvoj hibridnih, priključno-hibridnih ali popolnoma električnih vozil je odvisen predvsem od razvoja zmogljivejših akumulatorjev in načina nadzora polnjenja hranilnika energije. Električna vozila morajo imeti za polnjenje standardizirani električni priključek, ki omogoča hiter in predvsem varen način regeneracije porabljene električne energije, zato smo v uvodu opisali razvoj dosedanjih sistemov. Glavni namen naloge je bil skonstruirati in implementirati prototip elektronskega vezja z vgrajenim CAN krmilnikom, ki s pomočjo CAN-vodila in PWM-signala omogoča nadzor konduktivnega polnjenja litijevih akumulatorjev električnega vozila, v skladu s standardom SAE_J1772 oziroma IEC 61851-3.
Ključne besede: električni avto, nadzorna enota, polnjenje, praznjenje, litij-ionske baterije, regulator polnjenja, pulzno širinska modulacija, CAN-vodilo
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1773; Prenosov: 134
Celotno besedilo (5,50 MB)