| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA BESEDIL V VRTCU (z namenom spodbujanja razvoja otrokovega govora)
Sanja Sinic, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni pomen branja v vrtcu, cilji knjižne vzgoje oz. zakaj otroka vzgajati ob in za knjigo, razvoj bralnih sposobnosti, vrste branja, to je branje leposlovne in informativne literature, in načini spodbujanja branja. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca VVE pri Osnovni šoli Cankova, VVE pri Osnovni šoli Grad, iz vrtcev Občine Moravske Toplice, iz vrtcev Murska Sobota in vrtcev Rogašovci. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v Pomurju spodbujajo branje v vrtcu, ter katere vrste besedil največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora in zakaj. Pri omenjenih vidikih me je zanimal obstoj razlik glede na starostno skupino, v kateri vzgojiteljica dela. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo pripovedovanje, branje leposlovne literature, medtem ko je branje informativne literature manjkrat načrtovano. V diplomski nalogi so zato v prilogi dodani vzorci priprav dejavnosti za branje informativne literature, prav tako pa je priložen tudi anketni vprašalnik.
Ključne besede: Ključne besede: knjižna vzgoja, leposlovna literatura, informativna literatura, branje, razvoj govora, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu
Objavljeno: 29.04.2009; Ogledov: 3994; Prenosov: 1262
.pdf Celotno besedilo (400,61 KB)

2.
ŽENSKE V DELIH NEMŠKO GOVOREČIH AVTORIC; NA PRIMERU NOVELE SIMULTANO AVTORICE INGEBORG BACHMANN IN SUPERŽENSKA AVTORICE HERE LIND
Katja Kocbek, 2009, diplomsko delo

Opis: Ob koncu druge svetovne vojne se je začela sprememba družbe, ki je najbolj vplivala na emancipacijo zadnjih 50 let. Demokratizacija družbe je podpirala predvsem enakopravnost spolov. Nova samozavest biti odločilno udeležen pri izgradnji novega naroda in gospodarska neodvisnost žensk je pospešila tudi naraščajoči vpliv na literaturo. Če pogledamo seznam nemško govorečih avtoric v prilogi, ugotovimo, da se vedno več žensk odločit za pisanje. Včasih je bila to čista domena moških in le redke ženske, ki so predstavljale izjemo, so si drznile uveljavljati se kot pisateljice. Danes si najbolj priznanih literarnih nagrad ne moremo več predstavljati brez pisateljic. Z Ingeborg Bachmann, eno najuspešnejših avstrijskih pisateljic, in Hero Lind, uspešno nemško pisateljico današnjega časa, sem izbrala dve ženski, ki sta močni, uspešni ter emancipirani, ki pa jima kljub temu v življenju ni bilo lahko in sta se morali boriti za svoj položaj in uspeh. In taki so tudi njuni ženski liki. To so ženske, ki se morajo obdržati v svetu, ki ga prevladujejo moški, in to jim uspeva. Nadja, ženski lik iz pripovedi Simultan, je uspešna v svojem poklicu simultane prevajalke. Poklicno je uspela v vsem, kar si je zastavila za cilj. Le odnosi med njo in njenimi moškimi niso taki, kot si je predstavljala, da bodo. To niso enakopravna partnerstva, znajde se v vlogi žrtve. V ljubezni ne najde sreče, zato nikoli ni srečna. Njen poklic, čeprav je v njem uspešna, ji ne nudi zadovoljstva, ki ga potrebuje v življenju. Nadja se v svoji predstavi o ljubezni oddalji od sreče, v zvezi z moškim ni osvobojena in srečna, temveč zelo osamljena ter ujeta v svojem čustvovanju. Kljub mnogim sredstvom za komuniciranje med Nadjo in moškimi nikoli ne pride do pravega pogovora. Po razočaranju se Nadja znajde med življenjem in smrtjo. Na koncu ima možnost, da pogleda vase, globoko v notranjost, kjer poteka uničenje ženstvene identitete. Nadja ugotovi, da ni treba, da je v življenju vse idealno. Sprejme dejstvo, da v ljubezni ne najde sreče, in se vrne k svojemu delu, ki jo izpolnjuje. In morda bo imela v prihodnosti možnost, da se bo dokazala kot ženska. Na drugi strani je Frančiška, junakinja iz Das Superweib. Na začetku romana je tipična gospodinja, ki doma pazi otroke in čaka uspešnega moža. V svoji vlogi ženske in matere ni srečna. Ko se loči od moža, ji z ramen pade breme, in končno zaživi. Temu pa se pridruži še nenadejani uspeh, ki ga doživi kot avtorica romana. Moški jo še vedno poskušajo podučevati in kontrolirati, vendar ona tega več ne dopušča. Izkušnja iz njenega zakona jo je izučila in tokrat ne bo naredila iste napake. Mož ji kaj tako velikega ni prisodil, zato je toliko bolj osupnjen, ko se njegova nekdanja žena uspe uveljaviti kot pisateljica. Oba ženska lika sta v svojih poklicih uspešna in v celoti izpolnjena. Le v ljubezenskih zvezah z moškimi imata težave. Moški ju imajo še vedno za šibkejši spol, ki ga je treba zaščititi, podučevati in kontrolirati. Še vedno se morata boriti za enakopravnost v svoji zvezi z moškim. Eni uspe in je srečna, druga pa sprejme dejstvo, da njeno življenje ni idealno, se ne bori proti temu, temveč se ponovno, z vso vnemo vrže v poklicno življenje in upa, da bo v prihodnosti imela možnost tudi v zasebnem življenju najti svojo srečo.
Ključne besede: švicarska književnost; ženska literatura; ženski liki; novela; roman;Ingeborg Bachmann; Simultano; Hera Lind; Superženska
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2588; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (659,33 KB)

3.
IZBRANA LITERATURA ZA USVAJANJE GLASBENOTEORETIČNIH ZAKONITOSTI PRI PREDMETU NAUK O GLASBI
Barbka Jahn, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podan kratek pregled razvoja glasbenega šolstva na Slovenskem od začetka 19. stoletja do nastanka Akademije za glasbo. V nadaljevanju so opisani učni cilji izobraževalnega programa glasba, ki ga je sestavila nacionalna komisija za prenovo glasbenega šolstva. Namen diplomske naloge je raziskati in predstaviti pregled literature, ki je primerna za pouk nauka o glasbi. Nanaša se na literaturo, ki vsebuje vse elemente za kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. Za pouk predmeta nauk o glasbi v 1., 2., 3. in 4. razredu so bili predstavljeni učbeniki Mali glasbeniki avtoric Brigite Tornič Milharčič, Karmen Širca Costantini in Eve Kozlevčar. Gradivo zajema vso učno snov, ki je predvidena po učnem načrtu izobraževalnega programa za predmet glasba. Kot dopolnilni učbeniki so navedeni 1., 2., 3. in 4. zvezek Nauka o glasbi Tomaža Habeta. Ker potek in vsebina učne snovi ne ustrezata novemu učnemu načrtu, je predlagana uporaba učbenikov po izbiri in presoji posameznih učiteljev. Delovni zvezki z naslovom Veselo do glasbe avtorice Alenke Peric so namenjeni učiteljem in učencem v glasbenih šolah, zlasti kot sredstvo vertikalne povezave učnih tem in kot metodični priročniki. Delovni zvezki ne obsegajo vseh področij predmeta nauk o glasbi, ki se obravnavajo od prvega do četrtega razreda, temveč le teoretične zakonitosti. Učitelji te povezujejo z drugimi področji. Zbirka didaktičnih pesmi avtorice Hermine Jakopič z naslovom S pesmijo do znanja obravnava glasbene pojme in vsebine, ki jih učenci uspešno usvojijo preko pesmic in jih znajo kasneje uporabljati pri drugih nalogah. Učenje pesmic lahko predstavlja del učnega programa ali pevsko gradivo, na katero učitelj otroke opozori takrat, ko obravnava določeno učno snov. Ker učbeniki Mali glasbeniki za peti in šesti razred še niso bili predstavljeni, je bila v diplomski nalogi navedena knjiga Pavla Mihelčiča z naslovom Osnove glasbene teorije, in sicer v prenovljeni, dopolnjeni in razširjeni izdaji. Učitelj pri razlagi teoretičnih zakonitosti dopolnjuje učni proces s priročniki Mateje Debevc in Borivoja Popovića. Diplomsko delo predstavlja podroben pregled izbrane literature za usvajanje glasbenoteoretičnih zakonitosti in raziskavo mnenja učiteljev o izbrani literaturi ter uporabi učnega gradiva v slovenskih glasbenih šolah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nauk o glasbi, glasbena šola, glasbena literatura, učbeniki in priročniki.
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3720; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (667,71 KB)

4.
5.
POSEGI PREVAJALCEV V PREVOD NA PRIMERU ŠTIRIH GRIMMOVIH PRAVLJIC
Anita Flis, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na teoretični del, ki predstavlja podlago za raziskavo, in na praktični del, v katerem smo primerjali prevode štirih znanih pravljic bratov Grimm, namreč Rdeča kapica, Sneguljčica, Janko in Metka, Pepelka, iz različnih časovnih obdobij z izvirniki. Skozi analizo smo ugotovili, da so prevajalci različno posegali v izvirnik in ga bodisi spreminjali, dopolnjevali, da bi ga tako naredili zanimivejšega in bolj napetega. Na nekaterih mestih so tudi izpuščali dele stavkov ali kar cele povedi. Nasilne elemente so večinoma prevedli. Elemente z versko konotacijo so prevajali različno glede na obdobje, iz katerega izvira prevod, kar je verjetno odvisno tudi od režima, ki je vladal v tistem času.
Ključne besede: prevajanje, otroška literatura, spreminjanje, dopolnjevanje, izpust
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2607; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2445; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

7.
KONJ V SLOVENSKIH NAREČJIH, SLOVSTVENI FOLKLORI IN LITERARJENJU
Vanja Kancler, 2009, diplomsko delo

Opis: V mojem diplomskem delu se prepletata dve vedi, etnologija in folkloristika. V sklopu etnologije sem želela opisati kar največ šeg, navad in predmetov iz življenja s konji nekoč, saj sem ugotovila, da jih le še malokdo pozna. V folklorističnem delu svoje diplomske naloge pa sem želela ohraniti vsaj nekaj pripovedi, v katerih nastopajo konji. Delo je večinoma osredotočeno na štajersko regijo, a sem za primerjavo vključila tudi druge pokrajine (Dolenjska, Notranjska idr.). Cilj moje naloge je bil ugotoviti, koliko ljudje še poznajo šege in navade, povezane s konji, ter ali poznajo kakšno pripoved o konjih. Zanimalo me je tudi, koliko je posamezno izrazje med seboj podobno oz. različno. Za pridobitev takšnih podatkov se je bilo potrebno odpraviti na teren, kjer je nastajala glavnina mojega dela. V svoje diplomsko delo pa sem želela vplesti tudi nekaj slovenske literature, ki govori o konjih. Vse to sem poskušala strniti v neko povezano celoto in s svojo nalogo tako vsaj malo prispevati k ohranitvi dediščine s področja, povezanega s konji.
Ključne besede: konji, šege in navade, povezane s konji, slovstvena folklora, literatura
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1975; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (813,68 KB)

8.
TRŽENJE STROKOVNE LITERATURE ZA IZOBRAŽEVANJE
Pavel Jančič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje trženje strokovne literature, načine promocije in ugotavljanje zadovoljstva strank. Rdeča nit dela je oblikovanje in izdelava najbolj primernih oblik trženja in ugotavljanje prepoznavnosti podjetja. Literatura zaseda pomembno mesto v odnosu posameznika do okolja in podjetja, ki se ukvarjajo s knjigotrštvom morajo slediti filozofiji in praksi marketinga. Slednje, učinkovito trženje je povezano s sedmimi prvinami marketinškega spleta 7P in je poglavitna aktivnost za uspeh pri prodaji in promociji strokovne literature. Teoretičen del diplomskega dela vsebuje bistvo teorije in prakse trženja literature za izobraževanje, marketinški splet in organizacijo marketinga. Namen tržne raziskave je pridobitev koristnih informacij o sami prepoznavnosti knjigarne »Dobra knjiga« s strani kupcev in njihovega zadovoljstva glede ponudbe literature. Zadnji sklop diplomskega dela pa je namenjen analizi raziskav in odgovorom na postavljene hipoteze ter predlaganim metodam za izboljšanje trženja izobraževalne literature.
Ključne besede: - trženje - literatura - marketinški splet - prepoznavnost podjetja - promocija
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1858; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (461,24 KB)

9.
Značilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000
Iris Kaukler, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo podaja značilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000, kakor se kaže v izbranih delih prozaistk. Avtorice vrstno najraje posegajo po kratki zgodbi napisani z prvoosebnim pripovedovalcem, odprtim začetkom in koncem, brez podrobne karakterizacije ter z značilno fragmentarnostjo. Dolžina kratke zgodbe je navadno relativna, ampak vedno tako dolga, da jo lahko bralec prebere v enem zamahu. V to jo sili tudi potreba revijalnega tiska, saj večina avtoric svoje zgodbe začne objavljati prav tam, kasneje pa izdajo kratke zgodbe v zbirkah. Za vsa izbrana besedila velja, da jih uvrščamo v obdobje slovenske literarne postmoderne. Za to obdobje je značilna izrazita heterogenost in pluralnost smeri, saj znotraj tega obdobja paralelno obstaja več različnih literarnih tokov. Pri tem dogajanju smo priča izredno opaznim tipološkim premikom v smeri raznolikosti sodobne slovenske kratke pripovedne proze. Za izbrane avtorice velja, da se obračajo k realističnemu pojmovanju sveta in se tako vračaj k majhni, vsakdanji zgodbi ali pa pišejo postmodernistično prozo, z vso svojo žanrsko raznolikostjo. Slednje velja predvsem za mlajše avtorice, rojene v osemdesetih letih, katerih zgodbe so prepojene z grozljivimi in (znanstveno)fantastičnimi elementi. Avtorice največkrat tematizirajo medčloveške odnose, v okviru katerih so odnosi med spoloma prevladujoči. S tem odnosom je vselej nekaj narobe. Navadno gre za pomanjkanje komunikacije, posledica tega je odtujen odnos. Avtorice črpajo snov iz urbanega sveta. Velikokrat je opazna tudi avtobiografska nota. V jeziku so opazni narečni in žargonski izrazi ter besedje iz tujega jezika, največkrat iz angleščine. Zasledimo tudi veliko medbesedilnih prvin v obliki raznih citatov, povečini besedila pesmi. Ta proza je tako raznolika in pluralno usmerjena, kot je raznoliko in pluralno obdobje v katerem prozaistke ustvarjajo. Za vsa besedila velja, da se obračajo vstran od velikih družbenopolitičnih tem prepojenih s feminističnimi toni in se vračajo k intimi vsakdanjega, malega človeka. Za vse avtorica pa lahko trdimo, da v svojem delu uživajo, uživajo v pripovedovanju zgodb.
Ključne besede: Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenska literarna postmoderna, sodobne slovenske avtorice, ženska literatura
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 3084; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (724,46 KB)

10.
ZNANSTVENO DELO FRANCA ŠEBJANIČA O REFORMACIJI IN PROTIREFORMACIJI V PREKMURJU
Natalija Bukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem zgodovinopisju je bilo protestantsko gibanje na prekmurskem ozemlju — do nastanka korpusa Franca Šebjaniča - zelo slabo raziskano. Vzroki za to so prav gotovo zgodovinska pogojenost, ločitev Prekmurja od večinskega slovenskega naroda, pomanjkanje in raztresenost zanesljivih virov in tudi pomanjkanje ustrezno usposobljenih slovenskih raziskovalcev. Vidni publicist in kulturni delavec Franc Šebjanič je svoje življenje posvetil raziskavam prekmurske preteklosti, od tega predvsem razvoju reformacije in protireformacije v Prekmurju. Šebjaniču se lahko zahvalimo, da smo dobili doslej najobširnejšo razpravo o protestantizmu med prekmurskimi Slovenci. Njegov namen je bil osvetliti neznane in premalo proučene strani protestantskega gibanja v Prekmurju, kar se mu je v veliki meri tudi posrečilo. Pri svojem proučevanju je opozoril predvsem tri stvari: na porajanje verskega nauka v drugačnem družbenem kontekstu, kot pa je bil v 16. stoletju na Kranjskem; na povezanost vzhodnoslovenskega reformacijskega gibanja z dejavniki in dosežki Trubarjevega kroga, in na brezobziren, doslej neznan ali zamolčan nastop protireformacijskih sil sredi prve polovice 18. stoletja. Šebjanič poleg proučevanja protestantskega gibanja ni zanemaril prekmurskih evangeličanskih piscev. Pri tem je v ospredje postavil predvsem življenje in delo Štefana Küzmiča in Mihaela Bakoša. Šebjanič se je ukvarjal tudi z raziskovanjem prekmurskega protestantskega šolstva. Zelo podrobno je proučil življenje in delo učitelja Adama Farkaša.
Ključne besede: Franc Šebjanič, reformacija, protireformacija, Prekmurje, literatura, šolstvo.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2153; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (27,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici