1. Rak kot telesna ilustracija duševnega stanja : o Marsu Fritza ZornaVesna Kondrič Horvat, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava analizira delo švicarskega avtorja Fritza Zorna Mars, kultno knjigo sedemdesetih let, v kateri pripovedovalec, mlad učitelj iz bogate meščanske družine, le-to in švicarsko družbo obtožuje za to, da je po dolgotrajni depresiji zbolel za rakom (za katerim je umrl, še preden je knjiga izšla). V objavo je rokopis priporočal – in zanj napisal obsežen predgovor – takrat že renomirani pisatelj Adolf Muschg, ki je samega sebe označil za hipohondra in veliko pisal o psihosomatskih boleznih, za katerimi boleha sodobni človek, saj svojih stisk ne zmore izraziti drugače. Tudi Fritz Zorn svojo bolezen označi kot psihosomatsko. Toda že Muschg pravi, da je bolezen le motivacija za ustvarjanje, cilj pisanja je zanj vedno estetska ambicija, vendar pa brez bolezni morda ne bi pisal. Isto ugotavlja tudi za avtorja knjige Mars, ki jo je treba brati tudi kot literarno delo in ne le kot kritiko. Analiza pokaže, kako Zorn v izrazito avtobiografsko obarvanem zapisu oriše razvoj svoje psihosomatske bolezni. Na koncu samega sebe označi kot »božji karcinom«, do koder so ga pripeljali na videz srečno otroštvo, mladost in prva službena leta. Celotno knjigo lahko razumemo kot vojno napoved zlagani meščanski družbi, katere žrtev so bili tudi Zornovi »ubogi straši«, kot jim pravi sam.
Ključne besede: švicarska književnost, avtobiografska literatura, bolezen, družbena pogojenost, rak
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Samomor v mladinski literaturi : analiza dejavnikov posnemovalnega vedenjaTina Goznik, 2024, magistrsko delo Opis: Samomor je kompleksen pojav, ki sodi med mladostniki na drugo mesto po vzrokih umrljivosti. Raziskave so v preteklosti našle povezave med neprevidnimi medijskimi praksami poročanja o samomoru in posnemovalnim vedenjem. V ta namen so bile v številnih državah, tudi v Sloveniji, oblikovane smernice in priporočila za odgovorno medijsko poročanje o samomoru. Sprememba medijskih praks poročanja o samomoru lahko ima učinke na zmanjšanje stopnje samomora. Medij predstavljajo tudi knjige, kjer so bili v preteklosti zaznani posnemovalni učinki. Narejene so bile številne raziskave, ki so se ukvarjale s prepoznavo varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja ter prepoznavo najpogostejših ovir, ki posameznike ovirajo pri iskanju pomoči.
Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati, kako knjige, namenjene tretjemu triletju osnovne šole in srednji šoli s seznamov bralne značke obravnavajo temo samomora, pri čemer smo se osredotočili na sledenje smernicam in priporočilom, prisotnost varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, prisotnost ovir, izražanje stiske in temu, ali so bralcem na voljo informacije o iskanju pomoči.
V analizo smo vključili 22 knjig, 6 knjig je bilo namenjenih zadnjemu triletju osnovne šole, preostale so bile namenjene srednješolcem. 6 knjig je bilo delo slovenskih avtorjev. Knjige smo analizirali tako, da smo iz vsake izpisali nekaj primerov, ki so se navezovali na upoštevanje oziroma neupoštevanje smernic. Izpisovali smo tudi primere za dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, prisotnost ovir in izražanje stiske ter informacije o iskanju pomoči, ki so na voljo bralcem. Rezultati nakazujejo, da so nekatere knjige samomor uspele prikazati bolj ustrezno kot druge. 7 smernic oziroma priporočil je bilo upoštevanih v manj kot polovici knjig, kjer je bilo smernico mogoče določiti. Najbolj neupoštevana smernica v knjigah je bila izogibanje podrobnim opisom metod pri samomoru, sledilo je izogibanje podrobnim opisom lokacij in izogibanje sporočil, ki prikazujejo samomor kot rešitev za težave. Knjige so bile previdne pri izbiri naslovov in poglavij, večina jih je navajala zgodbe ljudi, ki so premagali težave, uspele so prikazati proces žalovanja ob izgubi osebe zaradi samomora, proces zdravljena in obremenilen vpliv, ki ga je imel samomor na okolico. Knjige so vsebovale več dejavnikov tveganja kot varovalnih dejavnikov. Knjige, namenjene srednješolcem, so vsebovale več dejavnikov tveganja za samomor in več varovalnih dejavnikov kot knjige, namenjene učencem tretjega triletja osnovne šole. Z izjemo sedmih knjig je bilo mogoče prepoznati ovire, ki so junakom oteževale iskanje pomoči. Nekatere osebe so o svoji stiski spregovorile, nekatere ne. Svojo stisko so osebe kazale predvsem preko vedenja. Kljub temu da so knjige obravnavale tematiko samomora, več kot polovica knjig ni vsebovala informacij o pomoči, ki bi bile na voljo bralcu.
Raziskava ponuja seznam knjig, ki obravnavajo samomor, in citate iz knjig, ki o samomoru poročajo ustrezno oziroma manj ustrezno. Ker vse knjige niso vsebovale spremne besede ali informacij o iskanju pomoči namenjene bralcem, vidimo v tem priložnost za še učinkovitejše naslavljanje tematike samomora.
Ključne besede: samomor, mladinska literatura, posnemovalno vedenje
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 371; Prenosov: 106
Celotno besedilo (3,66 MB) |
3. Besedotvorna ustvarjalnost prvošolcev ob slikanici Kraca Lile Prap : magistrsko deloŠpela Pahič, 2023, magistrsko delo Opis: Besedotvorje ima z vidika usvajanja in bogatenja besedišča pomembno vlogo. Ključno je, da ga učečim se približamo skozi igro, ob kateri jih spodbujamo k jezikovni ustvarjalnosti, ki se kaže tudi v tvorbi in uporabi neobičajnih besed. Kot predloga in spodbuda za ustvarjanje novih besed lahko služijo nonsensna književna besedila, saj predstavljajo bogat vir stilne igrivosti jezika. Literarna dela Lilijane Praprotnik Zupančič, ki ustvarja pod psevdonimom Lila Prap, temeljijo na besednih igrah, pri čemer avtorica namerno krši jezikovna pravila, s posrečenim prepletom jezikovne in likovne ravni pa ustvarja kakovostne slikanice za otroke.V magistrski nalogi smo želeli raziskati besedotvorno ustvarjalnost prvošolcev pri poimenovanju nenavadnih živali, ki nastanejo s kombiniranjem spodnjega in zgornjega dela slikanice Kraca avtorice Lile Prap. Zanimalo nas je, kako učenci prvega razreda tvorijo nova poimenovanja nenavadnih živali. Osredotočili smo se na besedotvorne postopke, po katerih so poimenovanja nastala, in ugotavljali, katera vrsta tvorjenk prevladuje. Pokazalo se je, da prvošolci ob poimenovanju neobičajnih živali na ilustracijah tvorijo predvsem nesistemske tvorjenke, in sicer največkrat s sklapljanjem, to pa tako, da začetek prve besede sklopijo s celotno drugo besedo ali s končnim delom druge besede.
Ključne besede: besedotvorje, jezikovna ustvarjalnost, sklapljanje, otroška literatura, Lila Prap
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. Oblikovanje naslovnice otroške knjige : diplomsko deloMaša Klopčič, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je raziskati pojme ilustracija, tipografija in barve ter predstaviti, kako ti dejavniki vplivajo na morebitnega kupca knjige. Vsaka poteza, oblika, črka in barva v človeku, tako zavestno kot podzavestno, vzbuja čustvene odzive, ki narekujejo, kako se bo posameznik nanje odzval. Med analizo teorije smo tako odkrili, kako se posameznik odziva na predstavljene atribute. Diplomsko delo se dotika različnih žanrov in načinov uporabe ilustracije, tipografskih slogov, slogovnih elementov, barvnega simbolizma in pozitivnih ter negativnih asociacij barv na človeka. Vsak od teh dejavnikov je podrobneje predstavljen na primeru knjižnih naslovnic otroških knjig. Pri praktičnem delu diplomskega dela smo analizirali že ustvarjeno knjižno naslovnico in z doslej pridobljenim znanjem kreirali novo knjižno naslovnico izbrane knjige.
Ključne besede: ilustracija, likovne prvine, tipografija, barva, otroška literatura
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 529; Prenosov: 101 (2 glasa)
Celotno besedilo (5,87 MB) |
5. Literatur im digitalen Zeitalter anhand des Hypertextes Zeit für die Bombe (1997) von Susanne BerkenhegerMetka Jenčič, 2023, diplomsko delo Opis: Das Ziel dieser Diplomarbeit ist herauszufinden, welche Merkmale der digitalen Literatur von Simanowski und Suter auf den Hypertext Zeit für die Bombe von Susanne Berkenheger zutreffen. Meine Hypothese lautet, dass es in dem untersuchten Werk viele Merkmale der digitalen Literatur gibt, aber nicht alle. In dem theoretischen Teil dieser Diplomarbeit werden die Schlüsselbegriffe für die Verständigung dieser Arbeit erörtert. In dem Fokus steht der Begriff digitale Literatur, die aber nicht eindeutig zu definieren ist. Theoretiker erörtern der Begriff digitale Literatur häufig anhand der Merkmale der digitalen Literatur. In seinen Werken erläutert Roberto Simanowski, dass es drei zentrale Merkmale der digitalen Literatur gibt. Er betont, dass diese Merkmale aber in verschiedenen Maßen bei jedem Werk ausgeprägt sind. Danach folgt noch die Darstellung der Typologie der Merkmale der digitalen Literatur von Beat Suter, der die Merkmale in drei Gruppen gliedert. Ausgehend von den Merkmalen der digitalen Literatur wird Hypertext als eine der Gattungen der digitalen Literatur diskutiert. Der Begriff Hypertext wurde 1965 von dem Theoretiker Ted Nelson geprägt, und seine literarische Entsprechung wird als Hyperfiction bezeichnet. Mit dem Begriff Hypertext wird ein nicht-lineares mit Links verbundenen Text bezeichnet. Bei dem Lesen eines nicht-linearen Textes ändert sich auch die Rolle des Lesers. Der Leser nimmt eine aktive Rolle ein, indem er die Links auswählt und die Gestaltung der Geschichte beeinflusst. Theoretiker Espen Aarseth prägt in seinem Werk einen neuen Begriff für nicht-lineare Literatur - ergodische Literatur. In dem empirischen Teil folgt die Darstellung der Autorin Susanne Berkenheger und die Zusammenfassung ihres Werkes Zeit für die Bombe. Nach der Analyse der Merkmale der digitalen Literatur wird die Hypothese, dass es in dem Werk Zeit für die Bombe viele Merkmale der digitalen Literatur gibt, bestätigt. Zusammenfassend lässt sich sagen, dass Simanowski und Suter insgesamt zwölf verschiedene Merkmale unterscheiden, von denen sich sieben auch auf den untersuchten Hypertext beziehen. Dieses Ergebnis war auch zu erwarten, da nicht alle Merkmale der digitalen Literatur in jedem Werk zu finden sind.
Ključne besede: Susanne Berkenheger, Čas za bombo, digitalna literatura, hipertekst, hiperfikcija
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 679; Prenosov: 33
Celotno besedilo (675,75 KB) |
6. Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko deloNika Grdadolnik Lorbek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Ključne besede: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. Slikanica Zlatolaska in trije medvedi kot izhodišče matematičnih dejavnost : diplomsko deloTimotej Požgan, 2022, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Slikanica Zlatolaska in trije medvedi kot izhodišče matematičnih dejavnosti smo predstavili med področno povezovanje matematike in jezika v vrtcu. Konkretno smo vsebino otroške literature povezali z matematičnimi dejavnostmi. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili področje matematike v vrtcu. V ospredje smo postavili dejavnosti matematike, ki smo jih razdelili na vsakodnevne spontane dejavnosti, ter načrtovane dejavnosti v vrtcu. Poudarili smo tudi pomen vloge vzgojitelja pri učenju področja matematike. Velik poudarek smo v diplomskem delu namenili medpodročnemu povezovanju, še posebej matematike in jezika v vrtcu. V diplomskem delu smo predstavili pomembnost uporabe otroške slikanice v vrtcu, še posebej v povezavi z matematično vsebino. Kot izhodišče smo v diplomskem delu uporabili slikanico Zlatolaska in trije medvedi. V praktičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili matematične dejavnosti in jih nato izvedli v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica na enoti Zgornja Ložnica. Glavni cilj teh dejavnosti je bil, da otrokom približamo matematiko na zabaven način, ter jih ob vsebini zgodbe popeljemo skozi zanimive matematične dejavnosti. S pomočjo vsebine slikanice smo zastavili matematične dejavnosti, ki so bile vezane na zgodbo. V drugem delu našega praktičnega dela diplomskega dela smo s pomočjo tabel predstavili ugotovitve pri izvedbi matematičnih dejavnosti. Ugotovitve so pokazale, da so bili otroci pri matematičnih dejavnostih uspešni. Izkazalo se je tudi, da je matematična zgodba dobra podlaga za izpeljavo matematičnih dejavnosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroška literatura, matematične dejavnosti, matematika, integracija področij.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 923; Prenosov: 262
Celotno besedilo (2,40 MB) |
8. Prevajanje angleške literature v slovenščino in slovenske literature v angleščino v zadnjih 5 letih: trendi, izzivi in tendenceAndreja Tomažič, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo predstavili prevode angleškega leposlovja v slovenščino in slovenske literature v angleščino med letoma 2013 in 2017. Namen naloge je pokazati oris najpogosteje prevajanjih leposlovnih del, skušati najti razloge za njihov izbor in razložiti porast tuje literature na slovenskem knjižnem trgu. Podatke o prevodih smo zbrali s pomočjo baze prevodov Javne agencije za knjigo in bibliografske baze podatkov COBISS.
Analiza zbranih podatkov je pokazala, da med prevodi prevladujejo romani. To kaže, da so romani med bralci priljubljeni in se založniki prav zato odločajo za izdajo in prevode tega literarnega žanra. Presenetljivo so zbrani podatki pokazali, da je med prevodi slovenskih avtorjev visok delež prevedene poezije, na kar verjetno vpliva tudi državna pomoč v obliki subvencij za prevajalce. Po pričakovanjih smo glede na trende potrdili tudi predpostavko o znatno večjem številu prevodov angleške literature v slovenščino v primerjavi s slovenskimi izvirniki v angleščino.
Opravljena raziskava lahko služi kot vodilo za nadaljnje raziskave, saj je prikazala oris izdanih prevodov v petletnem obdobju in pokazala, da bi za boljšo interpretacijo potrebovali tudi uvedbo informacijskega sistema za zbiranje podatkov o izdanih knjigah.
Ključne besede: prevajanje, literatura, založništvo, prevajanje literature
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1080; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. Reprezentacija vesoljskega turizma v literaturi : analiza knjige traveler's guide to space: for one-way settlers and round-trip touristsKim Perušek, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del obsega teorijo obravnavane teme, v drugem pa je opisana naša raziskava. V teoretičnem delu smo opisali vesoljski turizem in njegovo zgodovino ter podjetja, ki razvijajo tehnologijo, s katero bodo postali ponudniki storitev na področju vesoljskega turizma. V raziskovalnem delu smo predstavili, kako je vesoljski turizem reprezentiran v literaturi, pomen dostopnosti virov o vesoljskem turizmu v slovenskem jeziku, saj angleščina kot svetovni jezik znanosti lahko izrine in počasi dejansko na nekaterih področjih že izrinja slovenščino, kar lahko po zelo črnem scenariju vodi do izumrtja jezika. Prav tako analiziramo izbrano knjigo, s katero smo podrobno predstavili vesoljski turizem od priprav na potovanje, vzleta, možnih destinacij za potovanje pa do zdravstvenih problemov, ki jih povzroča mikrogravitacija, vrnitve domov in readaptacije ter dodatno analiziramo reprezentacijo vesoljskega turizma v medijskih člankih, s katero smo ugotovili, kako je vesoljski turizem predstavljen laični javnosti. Z izdelavo diplomskega dela smo ugotovili, da je vesoljski turizem katerakoli komercialna dejavnost, povezana z vesoljem. Odkrili smo, da je bilo skoraj vse, kar je danes znanega o vesoljskem turizmu v literaturi, prvotno zapisano v angleškem jeziku ter da literature na to temo v slovenščini skorajda ni. Poleg tega pa smo ugotovili tudi to, da je izjemno pomembno, da so nam znanstvena spoznanja dostopna v maternem jeziku in k temu vsaj malo prispeva tudi naše diplomsko delo.
Ključne besede: vesoljski turizem, reprezentacija, literatura, dostopnost virov, jezik
Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 1365; Prenosov: 118
Celotno besedilo (805,85 KB) |
10. Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programihNuša Novak, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programih smo raziskovali ali in v kolikšni meri študentje fakultet Univerze v Mariboru uporabljajo tujo strokovno in znanstveno literaturo in terminologijo pri izdelavi zaključnega dela na posamezni stopnji študija. V teoretičnem delu smo se najprej dotaknili termina jezik, ki smo ga v nadaljevanju razdelili na materni in tuji jezik ter jezik stroke, ki je bil osnova našega raziskovanja. Pozornost smo posvetili tudi učenju tujega jezika, njegovemu pomenu in njegovi vlogi v globaliziranem svetu. Osrčje teoretičnega dela smo posvetili jeziku stroke. Opredelili smo pojem strokovni jezik in navedli razloge za učenje le-tega. Predstavili smo tudi predloge oz. smernice za poučevanje tujega jezika stroke in vlogo učitelja v njem, hkrati pa smo navedli tudi razloge za učenje tujega jezika stroke. V raziskavo smo vključili štiri fakultete Univerze v Mariboru, zato smo podrobno preučili njihove predmetnike in učne načrte ter predstavili in primerjali predmete, katerih vsebina vključuje pridobivanje znanja tujega jezika. V empiričnem delu magistrske naloge so nas zanimala tudi stališča študentov Univerze v Mariboru o uporabi domače in tuje strokovne in znanstvene literature med študijem in pri izdelavi zaključnega dela. Rezultati so pokazali, da študentje vseh fakultet, vključenih v raziskavo, tekom študija uporabljajo več domače kot tuje tiskane in spletne literature, pri izdelavi zaključnega dela pa se poslužujejo vseh vrst literature, tako domače kot tuje tiskane in spletne literature.
Ključne besede: Jezik stroke, tuj jezik, terminologija, strokovna in znanstvena literatura, zaključno delo.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2019; Ogledov: 1605; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
