| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Po sledeh Antona Martina Slomška v Občini Brežice
Maja Alif, 2021

Opis: Anton Martin Slomšek je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem, v Župniji sv. Lovrenca. S svojim delovanjem je vplival tudi širše, saj se je glas o njem širil po celotnem Posavju in tudi čez mejo na Hrvaško. Slomšek je bil že iz bogoslovnih let poznan kot dober pedagog, v času svojega delovanja pa je razvijal še dve pomembni vlogi: duhovno in literarno. Vse tri vloge smo podrobneje raziskali in ugotovitve vključili v zaključna turistična izdelka – plakat in film. Izdelali smo turistično pot, ki nas popelje od Slomškove rojstne hiše čez Posavje do Brežic, kjer se konča v nekdanji osnovni šoli oz. v današnjem Slomškovem domu. Pot je vizualno prikazana s plakatom z naslovom »Po sledeh Antona Martina Slomška« in z istoimenskim filmom, ki na kratko opiše avtorjevo delovanje in nas vizualno popelje po pokrajini.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Brežice, literarno ustvarjanje, duhovno ustvarjanje, pedagoško ustvarjanje, turistični produkti.
Objavljeno: 29.03.2021; Ogledov: 149; Prenosov: 12
URL Povezava na datoteko

2.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 156; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici