| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROSTOR V IZBRANIH DELIH S PROTESTANTSKO TEMATIKO
Maja Lačen, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom na podlagi teorij oz. premislekov o prostorskih vidikih v literaturi Umberta Eca, Wolfganga Iserja, Stanleya Fisha in Hansa Roberta Jaussa analizirala trinajst del, ki tematizirajo protestantizem; gre za slovenske zgodovinske romane oz. povesti. Pri izboru del za obravnavo sem se najbolj naslonila na knjigo Slovenski zgodovinski roman Mirana Hladnika. Prvi del bo bolj teoretsko zasnovan in razdeljen na tri pomembnejše razdelke, ki bodo predstavili: koncepte bralca, modelnega bralca in literarni prostor. V aplikativnem delu bom glede na prostor in bralca analizirala trinjast del izbranih del s protestantsko tematiko. Zanima me predvsem, kako besedilo prestrukturira pogled bralca s kategorijo dogajalnega prostora
Ključne besede: koncepti bralca, modelni bralec, literarni prostor, slovenski zgodovinski roman, protestantizem
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 1407; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (654,54 KB)

2.
TEMA RAZMERJA MED VASJO IN MESTOM V PROZI SUZANE TRATNIK
Daša Aubelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Suzana Tratnik je sociologinja, prevajalka, publicistka in ena izmed najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljic. Do sedaj je objavila pet zbirk kratkih zgodb in dva romana. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti in podati značilnosti proze Suzane Tratnik, predstaviti posamezna literarna dela ter prikazati dogajalna prizorišča s poudarkom na opazovanju razmerja med vasjo in mestom. Proza Suzane Tratnik je bogat vir za raziskovanje tako vaškega kot mestnega dogajalnega okolja. Del teh opisov izvira iz avtoričinega lastnega življenja. V delih prevladuje prvoosebna pripovedovalka, dogajalni prostori pa so povečini konkretno geografsko ali prostorsko določeni. V avtoričinih delih lahko zasledimo bogate opise družbenih odnosov, družinskih razmer ter navad in običajev, značilnih za podeželsko življenje, prav tako pa lahko zasledimo tudi tematiko modernega življenja v urbanih prostorih z vsemi njegovimi prednostmi in slabostmi. Avtorica pogosto poudarja vpliv zunanjega okolja in družbenih razmer na življenje in razvoj literarnih likov. Odnos med literarnimi liki in njihovim zunanjim življenjskim okoljem je lahko konflikten, saj jih okolje pogosto ne sprejema takšnih, kot v resnici so, in jih poskuša spremeniti. Razmerje med vasjo in mestom se v prozi Suzane Tratnik kaže predvsem v spoznanju, da lahko zunanje okolje različno vpliva na življenje posameznika, vendar pa lahko posameznik prav tako vpliva na zunanje okolje s svojimi dejanji, obnašanjem in doživljanjem sveta okoli sebe. Za posameznika je ključnega pomena predvsem njegovo bogato notranje življenje ter pozitivno dojemanje in sprejemanje samega sebe, kar pa ni vedno preprosto – tudi ali pa morda prav zaradi okolja, v katerem se posameznik nahaja.
Ključne besede: Suzana Tratnik, literarni prostor, vas, mesto
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1910; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (760,93 KB)

3.
LITERARNI IZVIRNIK IN FILMSKA PRIREDBA Z VIDIKA PROSTORA IN ČASA
Nina Laki, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomsken delu z naslovom Literarni izvirnik in filmska priredba z vidika prostora in časa je s pomočjo literarne in filmske teorije opravljena primerjava prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje, ki je bil leta 1984 posnet po tej literarni predlogi. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je opravljena podrobnejša analiza stanja slovenskih celovečernih igranih filmov, ki so bili posneti po literarnih predlogah. Ta raziskovalni problem je preučen z vidika razvoja slovenske kinematografije, filmske proizvodnje na Slovenskem, načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko, snemanja slovenskih filmov po literarni predlogi slovenskih pisateljev, tipov razmerja med literaturo in filmom, preoblikovanja in prilagajanja literarne predloge ter povezav med literaturo in filmom. Iz sinteze najdenih podatkov izhaja, da je med vsemi slovenskimi celovečernimi igranimi filmi, v obdobju od 1948 do 2008, manj kot ena tretjina takšnih, ki so bili posneti po literarni predlogi, kar je manj, kot navajajo posamezni viri (npr. Vrdlovec, 2002, Knjiga in kino, Literatura 14/127—128). V drugem delu diplomskega dela je podan raziskovalni problem primerjave kategorij prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje (1984), posnetim po tej literarni predlogi. Potrdijo se štiri eksplicitno postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da se dogajali čas v literarni predlogi in filmu ne razlikuje (ta hipoteza se potrdi le deloma), da so toponimi, ki jih uporablja pisatelj, realni ter kot taki preneseni tudi v film, da film scenografsko ohrani realnost in avtentičnost notranjega prostora iz literarne predloge ter da je dogajalni prostor v filmu in literarni predlogi izrazito dinamičen. Zaradi objektivnejšega dokazovanja hipotez, ki se nanašajo na avtentičnost prostora med romanom in filmom, je uporabljena še kvantitativna raziskovalna metoda terenskega dela. Ta zajame opazovanje in primerjanje pokrajine ter krajev med Veliko Polano in Lendavo. Panoramična perspektiva 'Gosposkega' iz literarne predloge (1974) in filma (1984) je še leta 2008 neokrnjena ter identična obema deloma (besedi in sliki). Kranjec je s svojim opisom te izjemne naravne lepote pokrajine skupaj s filmom, ki jo je vizualiziral, zaslužen za to, da občina ta del zemljišča preureja v krajinski park, v katerem bodo našle svoj prostor štorklje iz evropske vasi štorkelj (Velika Polana). Osebni intervjuji z domačini iz Velike Polane potrdijo, da so toponimi, ki jih na zemljepisni karti ni moč najti oz. preveriti, Kranjec pa jih v romanu uporablja (prav tako filmski ustvarjalci v filmu), realni in obstajajo še danes. Nekateri so se sicer spremenili, vendar pa so ostali v lokalni rabi med domačini.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski film, literarni in filmski ustvarjalci, literarna predloga, književni čas in prostor, filmski čas in prostor.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3228; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (549,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici