Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov je preveriti, kako različne ilustracije v različnih variantah Pekarne Mišmaš vplivajo na razumevanje in vrednotenje literarnih likov, ki v slikanici nastopajo. Cilj je bil ugotoviti ali učenci opisujejo literarne like bolj na podlagi besedila ali se pri tem bolj naslanjajo na ilustracije. Poleg tega je bila pozornost raziskave usmerjena v primerjavo vrednotenja likov med razredi, kjer je bila slikanica obravnavana. Po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš, ki je potekala pod enakimi pogoji dela, je bil cilj dosežen z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. Intervju je potekal individualno, z vsakim učencem posebej. S pomočjo intervjuja smo želeli ugotoviti ali je bil pri odgovorih učencev viden močnejši vpliv besedila ali ilustracij. Učenci so ustno dogovarjali na vprašanja odprtega tipa, ki so se navezovala na značaj in vizualni izgled literarnih likov. Odgovori so bili zapisani v razpredelnico, ki je bila sestavljena za vsak razred posebej in obdelani na nivoju deskriptivne ter inferenčne statistike. Pri raziskavi je sodelovalo 57 učencev tretjega razreda osnovne šole. Z analizo odgovorov je bilo ugotovljeno, da učenci literarne like glede na značaj sodijo bolj s pomočjo besedila in na podlagi celotne zgodbe, vizualno pa jih opišejo bolj z naslanjanjem na ilustracije in ne s pomočjo tistega, kar je v besedilu omenjeno.
Ključne besede: Pekarna Mišmaš, slikanica, literarni liki, klasična avtorska pravljica, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2189; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Ivan Cankar in Arthur Schnitzler sta na prelomu iz 19. v 20. stoletje tematizirala dunajsko predmestje in tam živečo deklico, najpogosteje šiviijo iz proletarskega ali malomeščanskega okolja. Cankarjeva predmestna deklica ne pozna erotične lahkoživosti in otožne očarljivosti Schnitzlerjeve "süsses Madel", je še napol otrok, vendar že postarana, zmeraj zamišljena, obremenjena s skrbjo za preživetje, pogosto priča ali žrtev spolnega nasilja; iz grdega telesa in vsakdanjega življenja v predmestju, ki ga občuti kot ječo, pobega v hrepenenjski svet čiste lepote, a to jo pogosto vodi tudi v smrt. V upodabljanju predmestne deklice obstajajo med slovenskim in avstrijskim pisateljem velike razlike, pogosta tematizacija smrti v povezavi z umetnostjo, kriza identitete, estetizacija življenja pa so teme, ki ju tudi povezujejo
Ključne besede: slovenska književnost, avstrijska književnost, metafore, literarni liki, lik deklice, primerjalne študije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1702; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo

Opis: Godinova literarna dela so v slovenskem prostoru poznana, saj je nepretrgoma ustvarjal slabih šest desetletij. Svojo pisateljsko pot je začel s kratkimi pripovedmi (črticami in novelami), ki so se navezovale na prekmursko govorico in življenje prekmurskega človeka. V poznejšem ustvarjalnem obdobju se je posvetil daljšim tekstom — romanom, v katerih je obravnaval aktualne družbene razmere. Posebno pozornost je namenjal tudi opazovanju značajskih lastnosti literarnih oseb. V diplomskem delu podrobneje predstavljam podobe tujega in drugačnega v njegovem romanesknem opusu in novelistiki. Godinov literarni prostor je po večini Prekmurje, ki ponuja številne možnosti preučevanj podob tujega. Gre za tesen zgodovinski stik z Madžari, zanimiva je problematika verskih skupnosti in narodnostnih manjšin (Židi). Pogosto se v literaturi pojavlja problem zdomstva, dela v tujini: odkrivajo se nam podobe sosednjih in bližnjih držav: Madžarske, Nemčije, Italije, Avstrije in Francije. Podobe so redko izražene eksplicitno, pogosteje gre za implicitni vpliv, ki je opazen z vidika medosebnih odnosov posameznih literarnih oseb. Podobe drugačnega se osredotočajo na literarne like, ki odstopajo od ustaljenih podob oz. stereotipov, gre za t. i. monumentalne like. Najpogostejši je lik duhovnika, ki je prisoten tako v novelistiki kot v romanesknem opusu. Zanimivi so ženski liki, ki niso premišljevalci o življenju in razumski urejevalci dogodkov, ampak se na spremembe odzivajo intuitivno, ravnajo, kakor se jim v danem trenutku zdi pravilno. Mlada samomorilka Dunja je ena najzanimivejših literarnih likov v Godinovi prozi, z njo načenja vprašanja, ki se tičejo odnosov med starejšo in mlajšo generacijo. Številni literarni liki so zaznamovani tudi z avtobiografskimi prvinami. Zaradi osebne izkušnje političnega preganjanja Godina ni mogel ostati zgolj nemi opazovalec dogajanja v družbi. Z dejanji svojih literarnih likov je opozarjal na krivice, ki so se dogajale malemu človeku. Njegov literarni opus je pomemben literarnozgodovinski odsev dvajsetega stoletja na slovenskih tleh.
Ključne besede: Ferdo Godina, stereotipi, podobe tujega, literarni liki.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2010; Ogledov: 3566; Prenosov: 608
Celotno besedilo (628,52 KB)