| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Literarni turizem na osnovi dediščine Alme Maksimilijane Karlin v občini Celje
Tanja Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Kulturni turizem je zelo pomemben tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V občini Celje je kultura eden izmed glavnih motivov za obisk. Prav tako je tudi literarni turizem pomemben v svetovnem merilu med tem, ko v Sloveniji še ni razvit, kot bi lahko bil. V diplomskem delu smo najprej predstavili kulturni in literarni turizem. Ker je avtorica živela v Celju, smo predstavili občino Celje, njeno zgodovino, stanje turizma ter literarnega turizma. Nato smo predstavili življenje, delo, pomen in zapuščino Alme Maksimiljane Karlin. Predstavili smo tudi njeno vključenost v turistično ponudbo Celja. Da bi dobili boljši vpogled v stanje turizma, kulturnega turizma, literarnega turizma, vključenosti avtorice v turistično ponudbo ter avtorico, smo opravili intervjuje z različnimi deležniki. Skozi analizo smo ugotovili, da literarnega turizma v občini Celje načrtno še ne razvijajo ter da je avtorica v manjši meri vključena v turistično ponudbo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali nekaj smernic za razvoj literarnega turizma ter proizvodov na temo Alme Maksimiljane Karlin, ki bodo izboljšali njeno vključenost v turistično ponudbo ter pripomogli k povečanju prepoznavnosti.
Ključne besede: literarni turizem, kulturni turizem, občina Celje, Alma Maksimiljana Karlin
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Literarni turizem in priložnosti za njegov razvoj v Sloveniji
Jasna Potočnik Topler, 2020

Opis: V znanstveni monografiji predstavljamo literarni turizem z vidika analize in vrednotenja literarne dediščine ter pišemo o njeni umestitvi v turistično ponudbo. Prinašamo pregled temeljne znanstvene in strokovne literature področja in pojasnjujemo, kako se književnost umešča v kontekst turizma, literarnega turizma in doživljanja kulture. Gre za monografijo, ki se osredinja na dela Louisa Adamiča (1898–1951), še posebej na njegova romana Vrnitev v rodni kraj (angl. The Native’s Return) in Moja rojstna dežela (angl. My Native Land). V njima se prepletajo področja turizma, literarne teorije in književnosti. Monografija kot vir nadaljnjega razvoja literarnega turizma v Sloveniji analizira in vrednoti literarno dediščino Louisa Adamiča. V knjigi so prav tako ponujena priporočila, kako dediščino obravnavanega avtorja aktivneje vključiti v turistično ponudbo – predstavljeni so koncepti literarnega turizma z metodologijo področja, kar je lahko vodilo upravljalcem turističnih destinacij in drugim turističnim deležnikom pri snovanju novih turističnih proizvodov ali pri nadgradnji obstoječih.
Ključne besede: literarni turizem, literarna dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem, Louis Adamič, slovenska književnost, ameriška književnost, podoba destinacije.
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 20
URL Povezava na datoteko

3.
Gledališče kot del književne vzgoje
Laura Šadl, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali pomembnost sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti gledališke predstave pri otrocih. Razvili smo didaktični model za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, s katerim smo usmerjali otrokovo pozornost v besedilne signale, ki jih vsebuje gledališka predstava, in sicer njene literarne in njene dramske elemente. Predvidevali smo, da bo tako sistematično razvijanje gledališke vzgoje privedlo do boljšega zaznavanja besedilnih signalov in do kakovostnejše interpretacije gledališke predstave. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili estetiko recepcije, literarno recepcijo po posameznih obdobjih otrokovega razvoja in komunikacijski model književne vzgoje. Nato smo se osredotočili na gledališče, njegovo sestavo, obliko in zvrsti. Ob študiju domače in tuje literature smo predstavili dramatiko in gledališče v izobraževalnem procesu ter dramskogledališke dejavnosti v osnovnih šolah. Na koncu smo opredelili še pomen otroške gledališke predstave za otrokov razvoj in pravila obnašanja v gledališču. V empiričnem delu naloge smo preverili uspešnost didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in sicer smo interpretirali odgovore otrok na vprašanja o zaznavanju in razumevanju književnih oseb, književnega časa, književnega prostora in književnega dogajanja gledališke predstave. Primerjali smo odgovore otroka, ki je bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave s pomočjo didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in otroka, ki ni bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave, ter med njima iskali razlike. Potrdili smo zastavljene hipoteze ter odprli možnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: gledališče, književna vzgoja, gledališka vzgoja, recepcija gledališke predstave, dramski in literarni elementi.
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Prevajanje naslovov ljubezenskih romanov iz angleščine v slovenščino - od Jane Austen do Jayne Ann Krentz
Nina Erjavec Croswell, 2019, magistrsko delo

Opis: Ljubezenski romani veljajo za fenomen, saj gre za žanr, ki je izredno priljubljen med bralci, a hkrati pogosto tarča literarnih kritikov. Kljub relativnemu nezanimanju akademskih krogov ljubezenski žanr cveti, kar se odraža v tem, da se vse več avtorjev odloča za pisanje tovrstnih romanov. Pri prevajanju ljubezenskih romanov mora biti prevajalec pozoren predvsem na to, da ima zgodba enak učinek na bralčeva čustva. Vzbujanje čustev pri bralcih je bistvena lastnost vsakega ljubezenskega romana. V poplavi ljubezenskih romanov na tržišču je naslov dela še toliko bolj pomemben, saj je pogosto ravno naslov tisti, ki bralca prepriča v nakup. Pri prevajanju je torej zelo pomembno, da se ohrani privlačna oziroma zapeljevalna funkcija književnega naslova. V magistrski nalogi smo se osredotočili na književne naslove in na uporabljene prevodne strategije. V teoretičnem delu smo s pomočjo znanstvene literature predstavili značilnosti in razvoj ljubezenskega žanra. Podrobno smo opisali funkcije književnih naslovov in teorijo skoposa. Opisali smo tudi prevodne strategije, ki smo jih potrebovali za analizo. V empiričnem delu smo analizirali 160 naslovov ljubezenskih romanov, ki smo jih razvrstili glede na funkcije in uporabljene prevodne strategije. V zaključku smo povzeli ugotovitve analize, ki je pokazala, katere funkcije in prevodne strategije prevladujejo pri prevajanju angleških ljubezenskih romanov v slovenščino.
Ključne besede: Ljubezenski romani, književni naslov, funkcije književnih naslovov, literarni polisistemi, prevodne strategije
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 506; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (971,22 KB)

5.
Literarni turizem v občini Ravne na Koroškem
Sarah Šantl, 2019, diplomsko delo

Opis: Kulturni turizem je v svetovnem merilu vse bolj priljubljen in podobno lahko, sodeč po pregledu dostopne literature, trdimo tudi za literarni turizem. Z analizo trenutnih turističnih trendov na Koroškem, terenskim delom in intervjuji smo preverili, kako sta razvita v občini Ravne na Koroškem, da bi lahko na osnovi tega, ugotovili, kako je smiselno nadgrajevati razvoj literarnega turizma. Ker je Lovro Kuhar – Prežihov Voranc osrednja in najbolj znana literarna osebnost na Koroškem, smo se osredotočili na turistične produkte na njegovi osnovi. Raziskava je pokazala, da obstaja kar nekaj turističnih produktov, vendar so potrebni osvežitve, sodobnega pristopa in promocije. Prišli smo do ugotovitve, da se na izboljšavah že dela in obstaja ogromno idej za nadgradnje obstoječih produktov, zato verjamemo, da bodo tudi naše ideje in predlogi, ki smo jih podali v okviru raziskave, v pomoč ravenskim turističnim deležnikom pri nadaljnjem razvoju turizma v občini in regiji, hkrati pa je prav nadaljnji razvoj literarnega turizma v regiji priložnost, da se prežihovstvo in koroška dediščina predstavljata in ohranjata tudi skozi turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Ravne na Koroškem, turistični produkti, Prežihov Voranc
Objavljeno: 16.05.2019; Ogledov: 681; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Literarni turizem v občini Šentjur
Jasna Obrez, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Občina Šentjur, ki po svoji velikosti spada med večje slovenske občine, je mnogim zagotovo še neodkrita in nedotaknjena destinacija. Šentjur se lahko pohvali z izjemno turistično ponudbo, predvsem na osnovi kulturnega turizma. Razvijanje literarnega turizma pa je šele v zametkih kljub znanim osebnostim: dinastije Ipavec, škofa blaženega Antona Martina Slomška, kozjanskega razbojnika Guzaja ter mnogih drugih znanih osebnosti. Že pokojni Daniel Artiček je o tej širši javnosti še neprepoznavni deželi spisal precej literarnih del, ki bi v prihodnosti lahko bile povod za bolj intenzivno razvijanje literarnega turizma v občini ter tako vsem obiskovalcem pričarale petzvezdično doživetje. Vsebina diplomskega dela se prepleta s kulturnim turizmom, kamor umeščamo literarni turizem, ki bi se lahko na destinaciji začel razvijati tudi na osnovi dediščine relativno slabo poznanega avtorja Daniela Artička, ki pa se je že nekaj let nazaj zavedal pomena literarnega turizma. Z diplomskim delom smo želeli raziskati njegovo prepoznavnost v regiji in poudariti njegovo vlogo pri razvoju literarnega turizma.
Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Šentjur, Daniel Artiček
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 1023; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

7.
Osrednji literarni muzej kot pospeševalec literarnega turizma v Sloveniji
Alojzija Zupan Sosič, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Razloge za uresničenje davne ideje o osrednjem literarnem muzeju v Sloveniji sem v svoji razpravi osvetlila skozi tri perspektive, nacionalno-afirmativno, vzgojno- -izobraževalno in turistično ter (novo) sedemčlensko tipologijo. Zavzela sem se za osrednji literarni muzej kot sedmi tip, tj. veččlenski preplet različnih muzejev v vlogi pospeševalca literarnega (kulturnega) turizma in za njegovo osnovno nalogo - povezovalnost - v kontekstu štirih tipov literarnega turizma ter različnosti slovenskega in tujega turista.
Ključne besede: osrednji literarni muzej, Slovenija, literarni turizem
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 486; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (404,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Motiv identitete v romanih Frančiška in Prijateljstvo pisatelja Fulvia Tomizze
Maja Starc, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Motiv identitete, predvsem obmejne identitete, ima v romanih pisatelja Fulvia Tomizze pomembno mesto, saj mu kot pisatelju meje, kot se je sam imenoval, predstavlja rdečo nit v življenju in delu na literarnem področju. V romanih Prijateljstvo in Frančiška se zaradi njegove dvojne identitete pokaže njegova sposobnost objektivnega vrednotenja skupin ljudi, ki se v določenih posebnih okoliščinah znajdejo v podrejenem oz. nadrejenem položaju. Razprava skuša pokazati pisateljev human čut do ljudi, ki se znajdejo v manjšinskem položaju, in njegovo literarno zavzemanje za boljše odnose med italijanskim in slovenskim narodom.
Ključne besede: italijanska književnost, Fulvio Tomizza, Frančiška, Prijateljstvo, obmejna identiteta, literarni motivi, literarne študije
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 532; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (356,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov
Špela Gradišnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov je preveriti, kako različne ilustracije v različnih variantah Pekarne Mišmaš vplivajo na razumevanje in vrednotenje literarnih likov, ki v slikanici nastopajo. Cilj je bil ugotoviti ali učenci opisujejo literarne like bolj na podlagi besedila ali se pri tem bolj naslanjajo na ilustracije. Poleg tega je bila pozornost raziskave usmerjena v primerjavo vrednotenja likov med razredi, kjer je bila slikanica obravnavana. Po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš, ki je potekala pod enakimi pogoji dela, je bil cilj dosežen z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. Intervju je potekal individualno, z vsakim učencem posebej. S pomočjo intervjuja smo želeli ugotoviti ali je bil pri odgovorih učencev viden močnejši vpliv besedila ali ilustracij. Učenci so ustno dogovarjali na vprašanja odprtega tipa, ki so se navezovala na značaj in vizualni izgled literarnih likov. Odgovori so bili zapisani v razpredelnico, ki je bila sestavljena za vsak razred posebej in obdelani na nivoju deskriptivne ter inferenčne statistike. Pri raziskavi je sodelovalo 57 učencev tretjega razreda osnovne šole. Z analizo odgovorov je bilo ugotovljeno, da učenci literarne like glede na značaj sodijo bolj s pomočjo besedila in na podlagi celotne zgodbe, vizualno pa jih opišejo bolj z naslanjanjem na ilustracije in ne s pomočjo tistega, kar je v besedilu omenjeno.
Ključne besede: Pekarna Mišmaš, slikanica, literarni liki, klasična avtorska pravljica, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana Makarovič
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1141; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
Prevajanje slogovnih značilnosti v zbirki zgodbic "Medved Pu"
Marina Korpar, 2017, magistrsko delo

Opis: Prevajanje mladinske književnosti marsikomu zveni kot lahka naloga, a je v resnici velik izziv. Še posebej ko mora prevajalec ohraniti značilen avtorjev umetniški slog, obenem pa besedilo približati specifičnemu bralcu. Delo Winne-the-Pooh je jezikovno igrivo in vsebuje številna slogovna sredstva. Med njimi sta zelo pogosti besedna igra in priložnostnica, ki v besedilu ustvarjata poseben učinek. Poustvarjanje teh slogovnih posebnosti od prevajalca zahteva veliko znanja, ustvarjalnosti in ustrezno mero drznosti. V teoretičnem delu magistrske naloge so opisane značilnosti mladinske književnosti in literarnega sloga ter z njima povezana teorija prevajanja. V zadnjem poglavju je poudarek na besedni igri in priložnostnici. Empirični del vsebuje primerjavo izvirnega besedila s sprevodoma Majde Stanovnik iz leta 1965 in 2007. Z nalogo smo želeli pokazati, da prevajanje jezikovnih posebnostih in ohranjanje njihovega učinka zahteva trud, iznajdljivost ter izkušenost prevajalca. Širše pa, da prevajanje del mladinske književnosti ni enostavno, ampak včasih tudi zahtevnejše od prevajanja literarnih del za odrasle.
Ključne besede: mladinska književnost, literarni slog, besedne igre, književno prevajanje, prevajanje besednih iger, priložnostnice, prevajanje priložnostnic.
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 584; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (843,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici