| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Slavistična prepletanja 4
2022, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 4 prinaša petnajst prispevkov, razporejenih v tri tematske sklope. Prvi sklop slovanske jezike postavlja v širši družbeni in kulturni kontekst, se dotika družbene kritičnosti, stereotipizacije ter jezikovnopolitičnih in jezikovnokulturnih tem. Drugi sklop je namenjen poučevanju in učenju slovanskih jezikov kot neprvih jezikov, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Tretji sklop združuje literarnovedne in književnodidaktične raziskave, ki literarna dela v slovanskih jezikih prikažejo v luči kulturnih konceptov in izobraževalnih sistemov. Obravnavane teme so le nekatere od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 190; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (13,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Slavistična prepletanja 3
2022, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 3 zajema šestnajst jezikoslovnih prispevkov, ki se nanašajo na razvojne značilnosti posameznih slovanskih jezikov in vključujejo primerjalni vidik raziskovanja. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki prinašajo aktualne metodološko-teoretične pristope s področja diahronije slovanskih jezikov in ponovno pretresajo obstoječe jezikoslovne teorije ter terminološko rabo. Drugi sklop zajema etimološke raziskave slovanske leksike, se dotika standardizacije slovanske leksike in leksikografskih perspektiv ter prinaša rezultate raziskav sporazumevanja v virtualnem svetu. Monografijo zaokrožajo prispevki s področja slovenskega besedotvorja in razvoja slovenske leksike. Metodološki pristopi v slavistiki, slovanska leksika v stiku in slovenska leksika so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 208; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (14,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Slavistična prepletanja 2
2022

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 2 zajema sedemnajst prispevkov s področja raziskav slovanskih književnosti in prevajalskih stikov med slovanskimi jeziki ter interdisciplinarnih raziskav slovanskih književnosti. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki slovanske književnosti obravnavajo skozi prizmo medkulturnosti, medtem ko so prevodi slovanskih književnosti kot kulturni transferji v fokusu prispevkov drugega sklopa. Tretji sklop monografije se osredotoča na raziskave starejših obdobij slovanskih književnosti, monografijo pa zaokrožajo prispevki s področja literarno-likovne medmedialnosti in filmskih adaptacij slovanskih književnosti. Medkulturne in prevajalske raziskave slovanskih književnosti, raziskave starejših obdobij slovanskih književnosti in adaptacij slovanskih književnosti so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih literarnovednih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 469; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (22,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Literarni turizem v občini Vrhnika: primer Ivana Cankarja : primer Ivana Cankarja
David Boršo, 2021, diplomsko delo

Opis: V našem diplomskem delu predstavljamo literarni turizem v občini Vrhnika, ki se nanaša na slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Občina Vrhnika se nahaja v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane in predstavlja suburbanizirano območje ljubljanske regije, zato ima velik potencial za razvoj turizma zaradi potencialnih dnevnih migracij turistov v občino iz Ljubljane. Občina je bogata z naravnimi in kulturnimi danostmi, ki se v različnih nivojih že vključujejo v turistično ponudbo. Posebno vlogo v občini Vrhnika ima literarni turizem, ki po svojih karakteristikah spada pod vejo kulturnega turizma. V diplomskem delu smo ugotovili, da glavno turistično ponudbo občine ravno predstavlja literarna ponudba Ivana Cankarja. Ivan Cankar namreč velja za največjega slovenskega pisatelja, rodil pa se je ravno Na klancu na Vrhniki. Obravnavana področja smo raziskali in analizirali s pomočjo sekundarnih virov in metodo kompilacije. Za boljši vpogled v obravnavano tematiko smo opravili intervjuje s strokovnimi turističnimi in kulturnimi deležniki, ki delujejo v občini Vrhnika. Ena izmed naših ključnih ugotovitev je, da je kljub bogati turistični vključenosti Cankarja na Vrhniki še veliko manevrskega prostora za izboljšanje. Med glavnimi predlogi za nadaljnji razvoj literarnega turizma smo med drugim izpostavili razvoj atraktivne turistične ponudbe, ki bi zadovoljevala več ciljnih skupin.
Ključne besede: literarni turizem, Ivan Cankar, kulturni turizem, občina Vrhnika
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 314; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

5.
Literarni turizem na osnovi dediščine Alme Maksimilijane Karlin v občini Celje
Tanja Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Kulturni turizem je zelo pomemben tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V občini Celje je kultura eden izmed glavnih motivov za obisk. Prav tako je tudi literarni turizem pomemben v svetovnem merilu med tem, ko v Sloveniji še ni razvit, kot bi lahko bil. V diplomskem delu smo najprej predstavili kulturni in literarni turizem. Ker je avtorica živela v Celju, smo predstavili občino Celje, njeno zgodovino, stanje turizma ter literarnega turizma. Nato smo predstavili življenje, delo, pomen in zapuščino Alme Maksimiljane Karlin. Predstavili smo tudi njeno vključenost v turistično ponudbo Celja. Da bi dobili boljši vpogled v stanje turizma, kulturnega turizma, literarnega turizma, vključenosti avtorice v turistično ponudbo ter avtorico, smo opravili intervjuje z različnimi deležniki. Skozi analizo smo ugotovili, da literarnega turizma v občini Celje načrtno še ne razvijajo ter da je avtorica v manjši meri vključena v turistično ponudbo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali nekaj smernic za razvoj literarnega turizma ter proizvodov na temo Alme Maksimiljane Karlin, ki bodo izboljšali njeno vključenost v turistično ponudbo ter pripomogli k povečanju prepoznavnosti.
Ključne besede: literarni turizem, kulturni turizem, občina Celje, Alma Maksimiljana Karlin
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 497; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Literarni turizem in priložnosti za njegov razvoj v Sloveniji : Louis Adamič - pisatelj z zgodbo, ki povezuje Slovenijo, Balkan in Združene države Amerike
Jasna Potočnik Topler, 2020

Opis: V znanstveni monografiji predstavljamo literarni turizem z vidika analize in vrednotenja literarne dediščine ter pišemo o njeni umestitvi v turistično ponudbo. Prinašamo pregled temeljne znanstvene in strokovne literature področja in pojasnjujemo, kako se književnost umešča v kontekst turizma, literarnega turizma in doživljanja kulture. Gre za monografijo, ki se osredinja na dela Louisa Adamiča (1898–1951), še posebej na njegova romana Vrnitev v rodni kraj (angl. The Native’s Return) in Moja rojstna dežela (angl. My Native Land). V njima se prepletajo področja turizma, literarne teorije in književnosti. Monografija kot vir nadaljnjega razvoja literarnega turizma v Sloveniji analizira in vrednoti literarno dediščino Louisa Adamiča. V knjigi so prav tako ponujena priporočila, kako dediščino obravnavanega avtorja aktivneje vključiti v turistično ponudbo – predstavljeni so koncepti literarnega turizma z metodologijo področja, kar je lahko vodilo upravljalcem turističnih destinacij in drugim turističnim deležnikom pri snovanju novih turističnih proizvodov ali pri nadgradnji obstoječih.
Ključne besede: literarni turizem, literarna dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem, Louis Adamič, slovenska književnost, ameriška književnost, podoba destinacije.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 461; Prenosov: 32
URL Povezava na datoteko

7.
Gledališče kot del književne vzgoje
Laura Šadl, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali pomembnost sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti gledališke predstave pri otrocih. Razvili smo didaktični model za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, s katerim smo usmerjali otrokovo pozornost v besedilne signale, ki jih vsebuje gledališka predstava, in sicer njene literarne in njene dramske elemente. Predvidevali smo, da bo tako sistematično razvijanje gledališke vzgoje privedlo do boljšega zaznavanja besedilnih signalov in do kakovostnejše interpretacije gledališke predstave. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili estetiko recepcije, literarno recepcijo po posameznih obdobjih otrokovega razvoja in komunikacijski model književne vzgoje. Nato smo se osredotočili na gledališče, njegovo sestavo, obliko in zvrsti. Ob študiju domače in tuje literature smo predstavili dramatiko in gledališče v izobraževalnem procesu ter dramskogledališke dejavnosti v osnovnih šolah. Na koncu smo opredelili še pomen otroške gledališke predstave za otrokov razvoj in pravila obnašanja v gledališču. V empiričnem delu naloge smo preverili uspešnost didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in sicer smo interpretirali odgovore otrok na vprašanja o zaznavanju in razumevanju književnih oseb, književnega časa, književnega prostora in književnega dogajanja gledališke predstave. Primerjali smo odgovore otroka, ki je bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave s pomočjo didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in otroka, ki ni bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave, ter med njima iskali razlike. Potrdili smo zastavljene hipoteze ter odprli možnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: gledališče, književna vzgoja, gledališka vzgoja, recepcija gledališke predstave, dramski in literarni elementi.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 557; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
Prevajanje naslovov ljubezenskih romanov iz angleščine v slovenščino - od Jane Austen do Jayne Ann Krentz
Nina Erjavec Croswell, 2019, magistrsko delo

Opis: Ljubezenski romani veljajo za fenomen, saj gre za žanr, ki je izredno priljubljen med bralci, a hkrati pogosto tarča literarnih kritikov. Kljub relativnemu nezanimanju akademskih krogov ljubezenski žanr cveti, kar se odraža v tem, da se vse več avtorjev odloča za pisanje tovrstnih romanov. Pri prevajanju ljubezenskih romanov mora biti prevajalec pozoren predvsem na to, da ima zgodba enak učinek na bralčeva čustva. Vzbujanje čustev pri bralcih je bistvena lastnost vsakega ljubezenskega romana. V poplavi ljubezenskih romanov na tržišču je naslov dela še toliko bolj pomemben, saj je pogosto ravno naslov tisti, ki bralca prepriča v nakup. Pri prevajanju je torej zelo pomembno, da se ohrani privlačna oziroma zapeljevalna funkcija književnega naslova. V magistrski nalogi smo se osredotočili na književne naslove in na uporabljene prevodne strategije. V teoretičnem delu smo s pomočjo znanstvene literature predstavili značilnosti in razvoj ljubezenskega žanra. Podrobno smo opisali funkcije književnih naslovov in teorijo skoposa. Opisali smo tudi prevodne strategije, ki smo jih potrebovali za analizo. V empiričnem delu smo analizirali 160 naslovov ljubezenskih romanov, ki smo jih razvrstili glede na funkcije in uporabljene prevodne strategije. V zaključku smo povzeli ugotovitve analize, ki je pokazala, katere funkcije in prevodne strategije prevladujejo pri prevajanju angleških ljubezenskih romanov v slovenščino.
Ključne besede: Ljubezenski romani, književni naslov, funkcije književnih naslovov, literarni polisistemi, prevodne strategije
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 817; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (971,22 KB)

9.
Literarni turizem v občini Ravne na Koroškem : primer Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca
Sarah Šantl, 2019, diplomsko delo

Opis: Kulturni turizem je v svetovnem merilu vse bolj priljubljen in podobno lahko, sodeč po pregledu dostopne literature, trdimo tudi za literarni turizem. Z analizo trenutnih turističnih trendov na Koroškem, terenskim delom in intervjuji smo preverili, kako sta razvita v občini Ravne na Koroškem, da bi lahko na osnovi tega, ugotovili, kako je smiselno nadgrajevati razvoj literarnega turizma. Ker je Lovro Kuhar – Prežihov Voranc osrednja in najbolj znana literarna osebnost na Koroškem, smo se osredotočili na turistične produkte na njegovi osnovi. Raziskava je pokazala, da obstaja kar nekaj turističnih produktov, vendar so potrebni osvežitve, sodobnega pristopa in promocije. Prišli smo do ugotovitve, da se na izboljšavah že dela in obstaja ogromno idej za nadgradnje obstoječih produktov, zato verjamemo, da bodo tudi naše ideje in predlogi, ki smo jih podali v okviru raziskave, v pomoč ravenskim turističnim deležnikom pri nadaljnjem razvoju turizma v občini in regiji, hkrati pa je prav nadaljnji razvoj literarnega turizma v regiji priložnost, da se prežihovstvo in koroška dediščina predstavljata in ohranjata tudi skozi turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Ravne na Koroškem, turistični produkti, Prežihov Voranc
Objavljeno v DKUM: 16.05.2019; Ogledov: 1117; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

10.
Literarni turizem v občini Šentjur : primer Daniela Artička
Jasna Obrez, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Občina Šentjur, ki po svoji velikosti spada med večje slovenske občine, je mnogim zagotovo še neodkrita in nedotaknjena destinacija. Šentjur se lahko pohvali z izjemno turistično ponudbo, predvsem na osnovi kulturnega turizma. Razvijanje literarnega turizma pa je šele v zametkih kljub znanim osebnostim: dinastije Ipavec, škofa blaženega Antona Martina Slomška, kozjanskega razbojnika Guzaja ter mnogih drugih znanih osebnosti. Že pokojni Daniel Artiček je o tej širši javnosti še neprepoznavni deželi spisal precej literarnih del, ki bi v prihodnosti lahko bile povod za bolj intenzivno razvijanje literarnega turizma v občini ter tako vsem obiskovalcem pričarale petzvezdično doživetje. Vsebina diplomskega dela se prepleta s kulturnim turizmom, kamor umeščamo literarni turizem, ki bi se lahko na destinaciji začel razvijati tudi na osnovi dediščine relativno slabo poznanega avtorja Daniela Artička, ki pa se je že nekaj let nazaj zavedal pomena literarnega turizma. Z diplomskim delom smo želeli raziskati njegovo prepoznavnost v regiji in poudariti njegovo vlogo pri razvoju literarnega turizma.
Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Šentjur, Daniel Artiček
Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 1383; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici