| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LITERARNI IZVIRNIK IN FILMSKA PRIREDBA Z VIDIKA PROSTORA IN ČASA
Nina Laki, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomsken delu z naslovom Literarni izvirnik in filmska priredba z vidika prostora in časa je s pomočjo literarne in filmske teorije opravljena primerjava prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje, ki je bil leta 1984 posnet po tej literarni predlogi. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je opravljena podrobnejša analiza stanja slovenskih celovečernih igranih filmov, ki so bili posneti po literarnih predlogah. Ta raziskovalni problem je preučen z vidika razvoja slovenske kinematografije, filmske proizvodnje na Slovenskem, načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko, snemanja slovenskih filmov po literarni predlogi slovenskih pisateljev, tipov razmerja med literaturo in filmom, preoblikovanja in prilagajanja literarne predloge ter povezav med literaturo in filmom. Iz sinteze najdenih podatkov izhaja, da je med vsemi slovenskimi celovečernimi igranimi filmi, v obdobju od 1948 do 2008, manj kot ena tretjina takšnih, ki so bili posneti po literarni predlogi, kar je manj, kot navajajo posamezni viri (npr. Vrdlovec, 2002, Knjiga in kino, Literatura 14/127—128). V drugem delu diplomskega dela je podan raziskovalni problem primerjave kategorij prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje (1984), posnetim po tej literarni predlogi. Potrdijo se štiri eksplicitno postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da se dogajali čas v literarni predlogi in filmu ne razlikuje (ta hipoteza se potrdi le deloma), da so toponimi, ki jih uporablja pisatelj, realni ter kot taki preneseni tudi v film, da film scenografsko ohrani realnost in avtentičnost notranjega prostora iz literarne predloge ter da je dogajalni prostor v filmu in literarni predlogi izrazito dinamičen. Zaradi objektivnejšega dokazovanja hipotez, ki se nanašajo na avtentičnost prostora med romanom in filmom, je uporabljena še kvantitativna raziskovalna metoda terenskega dela. Ta zajame opazovanje in primerjanje pokrajine ter krajev med Veliko Polano in Lendavo. Panoramična perspektiva 'Gosposkega' iz literarne predloge (1974) in filma (1984) je še leta 2008 neokrnjena ter identična obema deloma (besedi in sliki). Kranjec je s svojim opisom te izjemne naravne lepote pokrajine skupaj s filmom, ki jo je vizualiziral, zaslužen za to, da občina ta del zemljišča preureja v krajinski park, v katerem bodo našle svoj prostor štorklje iz evropske vasi štorkelj (Velika Polana). Osebni intervjuji z domačini iz Velike Polane potrdijo, da so toponimi, ki jih na zemljepisni karti ni moč najti oz. preveriti, Kranjec pa jih v romanu uporablja (prav tako filmski ustvarjalci v filmu), realni in obstajajo še danes. Nekateri so se sicer spremenili, vendar pa so ostali v lokalni rabi med domačini.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski film, literarni in filmski ustvarjalci, literarna predloga, književni čas in prostor, filmski čas in prostor.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2787; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (549,19 KB)

2.
PRIMERJAVA SLOVENSKIH MLADINSKIH DEL Z NJIHOVIMI FILMSKIMI PRIREDBAMI
Nina Železinger, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Primerjava slovenskih mladinskih del z njihovimi filmski priredbami je obravnavana povezava med literaturo in filmom, kot dvema povsem različnima umetniškima zvrstema. Osrednji cilj diplomskega dela je iskanje in analiziranje razlik ter podobnosti med literarno predlogo in filmom. Teoretični del diplomskega dela temelji na razmerju med literaturo in filmom ter načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko. Z zgodovinsko metodo je predstavljen razvoj slovenskega mladinskega celovečernega filma ter njegovega opiranja na literaturo. V empiričnem delu je s komparativno metodo podana analiza primerjave med mladinsko povestjo Teci, teci, kuža moj in mladinskim filmom Sreča na vrvici ter med mladinsko povestjo Ko zorijo jagode in mladinskim filmom Ko zorijo jagode, kjer so predstavljene njune skupne značilnosti, medsebojne razlike in tiste značilnosti, ki so pri eni ali drugi zvrsti dodane ali izvzete. V primerjavi se potrdijo postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da je filmska adaptacija vsebinsko dokaj zvesta literarnemu izvirniku, da se umetniški zvrsti velikokrat ločita zaradi zaporedja dogodkov, da je karakterizacija literarnih in filmskih oseb medsebojno različna, takšna pa sta tudi ožji čas in prostor, ki se glede na poglavje oziroma sekvenco večkrat ločita, glede vsebine pa dopolnjujeta.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mladinska književnost, mladinski film, celovečerni film, realistična mladinska proza, filmska adaptacija, literarna predloga, ekranizacija.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2403; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
MED LITERARNIM DELOM IN FILMSKO PRIREDBO: PRIMER PETELINJI ZAJTRK
Lucija Mestnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo najprej prikaže razvoj slovenske kinematografije in njeno navezanost na literaturo. Prvo temeljito študijo o povezavi slovenskega filma in literature je opravil Stanko Šimenc, svoje ugotovitve pa je predstavil v delu Slovensko slovstvo v filmu (1996). Ugotovil je, da je bilo od skupaj 83 celovečernih filmov, ki so nastali med letoma 1948 in 1982, kar 35 takih, ki so nastali po literarni predlogi. Samo Rugelj (2007) pa ugotavlja, da so filmske priredbe v osemdesetih letih zamrle, v zadnjem obdobju pa prevladujejo priredbe sodobnih del, medtem ko so v prvih desetletjih slovenskega filma režiserji posegali predvsem po že uveljavljenih, klasičnih delih. V pričujočem delu so zbrane vse filmske priredbe od leta 1948 do julija 2011. Naloga nato preide na teorijo, in sicer na literarno in filmsko, ki sta bili podlaga za primerjalno analizo Lainščkovega romana Petelinji zajtrk in istoimenske filmske uspešnice, nastale po scenariju Marka Naberšnika. Obstaja več principov filmske analize; v tem delu sem se največ opirala na predloge nemškega medijskega teoretika Wernerja Faulsticha. Sledi primerjava literarne predloge in filma, pri čemer sem se opirala tako na Naberšnikov scenarij kot na film. Dokumentirala sem vse podobnosti oz. razlike med njimi, ki so razvrščene v štiri skupine, kakor to v osnovnem modelu filmske analize predlaga Werner Faulstich, in sicer zgodba, osebe, zgradba in interpretacija. Osnovno pomagalo pri analizi je bila knjižna izdaja scenarija, ob njem pa je bil v pomoč še posnetek filma. Najopaznejša razlika med literarno predlogo in filmom je sprememba kraja dogajanja iz okolice Murske Sobote v Gornjo Radgono, sicer pa je največ razlik v sami zgodbi. Režiser je romaneskno dogajanje zgostil in se osredotočil na osnovno ljubezensko zgodbo, medtem ko je stranske (razen Zobarjeve) izpustil.
Ključne besede: Ključne besede: Petelinji zajtrk, literatura in mediji, literarna predloga, filmska priredba
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 2069; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (813,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici