1. Skupaj : [knjižno razstavišče UKM, 6. februar - 1. april 2023]2023, katalog Opis: Mineva 50 let od izdaje zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje pe-terice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi iz-ven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nuj-no preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estet-sko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogaja-nja v Sloveniji vse do danes.
Univerzitetna knjižnica Maribor je 50-letnici »maribor-ske peterice« posvetila prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku. Pripravili smo razstavo, pogovor s tremi še živečimi člani peterice in projekcijo dokumentarnega filma Zorana Bilodjeriča Peterica, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Ob tej priložnosti bo originalna verzija filma z donacijo avtorjevega sina Jana Bilodjeriča prešla v fond Univerzitetne knjižnice Maribor.
Razstava Skupaj predstavlja skupni nastop peterice ter njihove nadaljnje ustvarjalne poti. Dopolnjuje jo izbor iz zapuščin Marijana Krambergerja in Franceta Forstneri-ča, ki ju je Univerzitetna knjižnica Maribor pridobila v preteklih letih in so skupaj z delnim arhivom Andreja Br-varja uvrščeni v Rokopisno zbirko UKM.
Naboru razstavnih katalogov se ob tej priložnosti pridru-žuje predstavitev peterice pod naslovom Skupaj.
Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine ostaja stalnica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Ključne besede: zbornik, skupaj, literarna dela, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 665; Prenosov: 91
 Celotno besedilo (58,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Slovenščina kot odraz osebne in narodne identitete v literarnem delu Florjana LipušaSilvija Borovnik, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Članek se ukvarja s podobo in pomenom slovenskega jezika v literarnem delu Florjana Lipuša, s posebnim poudarkom na njegovih doslej zadnjih objavljenih proznih delih Mirne duše (2015) in Gramoz (2017). Pisatelj, ki živi in dela v Avstriji, je namreč vse svoje literarno delo objavil v slovenščini, ki je bila v tem okolju nezaželeni in preganjani jezik. Tudi s svojim najnovejšim literarnim delom se Lipuš odziva tako na zgodovinske kot na sodobne probleme koroških Slovencev.
Ključne besede: slovenščina, literarna dela, Mirne duše, Gramoz, Lipuš, Florjan, 1937-
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 510; Prenosov: 20
 Povezava na celotno besedilo |
3. In vse tiho je bilo: uporaba literarnih del pri poučevanju angleščine v višjih razredih osnovne šoleIrena Tertinek, 2017, magistrsko delo Opis: Literarna dela pomembno vplivajo na hitrost napredovanja pri učenju tujega jezika, zato jih želimo pri pouku spodbujati, tako intenzivno, kot tudi ekstenzivno branje. Magistrsko delo je zasnovano kot zaključena celota s teoretičnim uvodom in praktičnimi primeri uporabe v nadaljevanju. Prikazuje teoretične osnove pomena uporabe literarnih del pri poučevanju angleščine, pomen uporabe literarnih del pri poučevanju angleščine v luči že izvedenih raziskav v Sloveniji, napotke za uporabo literarnih del ter primere učnih priprav in potrebnih didaktičnih pripomočkov za uporabo pri poučevanju angleščine v višjih razredih osnovne šole.
Ključne besede: literarna dela, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik, osnovna šola, ekstenzivno branje, intenzivno branje, učne priprave.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1833; Prenosov: 256
Celotno besedilo (3,14 MB) |
4. Priredbe literarnih del za mladinoMiha Mohor, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Čeprav v strokovni javnosti prevladuje mnenje, da prirejevalci literarnih klasikov umetnostno besedilo siromašijo, saj sta jezik in literatura neločljiva in obstajata v zapletenem razmerju, članek pokaže, da je naš skupni kulturni spomin v precejšnji meri sestavljen iz raznovrstnih predelav svetovnih klasikov. Slovencem so jih namreč od srede 19. stoletja kulturni posredniki praviloma prvič predstavljali prav v obliki skrajšanih priredb. Prilagajali so jih bralnim zmožnostim vse širše bralske publike in otroškemu dojemanju, v prevodih pa so izvirna besedila spreminjali tudi iz moralističnih ali ideoloških nagibov. Zaradi specifičnih kulturnozgodovinskih razlogov so bili podobni posegi v besedila domačih avtorjev redkejši.
Ključne besede: klasiki, mladinska književnost, literarna dela, priredbe, predelave
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1479; Prenosov: 73
Celotno besedilo (663,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Nazorske razlike v esejistiki Josipa Vidmarja in Bratka Krefta med svetovnima vojnamaSilva Plevnik, 2008, diplomsko delo Ključne besede: slovenska književnost, Vidmar, Josip, Kreft, Bratko, literarna teorija, esejistika, nazori, razlike, literarna kritika, literarna estetika, umetnost, znanost, fantastika, realizem, idealizem, marksizem, človek, družba, instinkt, razum, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 31.05.2009; Ogledov: 3379; Prenosov: 200
Celotno besedilo (925,40 KB) |
6. Motiv Penelopine zvestobe v Odiseji in Penelopini preji : diplomsko deloNina Vouk, 2009, diplomsko delo Ključne besede: svetovna književnost, literarna teorija, literarna zgodovina, grška književnost, Odiseja, Penelopa, zvestoba, mit, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 17.02.2009; Ogledov: 6052; Prenosov: 837
Celotno besedilo (662,11 KB) |
7. Otrok kot osrednja literarna oseba v kratki pripovedni prozi Narteja VelikonjeTea Lubej, 2008, diplomsko delo Ključne besede: slovenska književnost, Velikonja, Narte, kratka proza, pripovedništvo, literarna teorija, literarne osebe, otroci, karakterizacija, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 26.01.2009; Ogledov: 4493; Prenosov: 307
Celotno besedilo (345,74 KB) |
8. Duševne bolezni v kratki prozi Bogomira Magajne in Slavka GrumaNuša Palčič, 2008, diplomsko delo Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, Magajna, Bogomir, Grum, Slavko, literarna teorija, duševne bolezni, psihiatrija, samomori, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 22.01.2009; Ogledov: 4568; Prenosov: 509
Celotno besedilo (439,52 KB) |
9. Odnosi med očetom in sinom v izbranih delih Franza KafkeNataša Čupeljić, 2008, diplomsko delo Ključne besede: književnost, Kafka, Franz, literarna teorija, izbrana dela, oče, sin, vzgoja, avtoriteta, Ojdipov kompleks, krivda, strah, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 21.01.2009; Ogledov: 5892; Prenosov: 1000
Celotno besedilo (628,95 KB) |
