Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Gojenje različnih vrst listnate zelenjave v akvaponskem sistemu s koi krapi (cyprinus rubrofuscus) : diplomsko delo
Niki Žnidarič, 2023, diplomsko delo

Opis: Akvaponika je okolju prijazen način pridelave hrane, ki uporablja akvakulturo in hidroponiko za gojenje rib in rastlin brez tal. V akvaponskem sistemu se ribji odpadki dovajajo v rastno gredo, ki deluje kot biološki filter in odvzame nitrate, kateri so nujni za rast rastlin, nova sveža voda pa se vrne k ribam v akvarij. V projektu so bili predstavljeni in opisani izgradnja ter delovanje sistema, podatki in ugotovitve ob koncu projekta. Za poskus, ki je trajal 44 dni, je bil na domačem vrtu izdelan akvaponski sistem iz dveh IBC cistern. V rastno gredo so bile konec avgusta nasajene sadike različnih vrst listnate zelenjave, v akvarij pa naseljene ribe. Po končanem poskusu so bile rastline in ribe stehtane. Iz podatkov je bilo izračunano, da se je krapom skupna masa zvišala za 19,5 %, listnati zelenjavi pa za 5356,9 %.
Ključne besede: akvaponika, akvaponski sistem, listnata zelenjava, koi krap, Cyprinus rubrofuscus
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 26
Celotno besedilo (9,46 MB)

Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno v DKUM: 20.04.2018; Ogledov: 1920; Prenosov: 245
Celotno besedilo (832,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh