| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
IZVRŠBA NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE
Sašo Đorđev, 2009, diplomsko delo

Opis: V nalogi obravnavam izvršbo na podlagi verodostojne listine. Tema se mi zdi zelo zanimiva, saj je to področje, ki je doživelo veliko novitet. V uvodnem delu skušam predstaviti in obdelati pojem postopka izvršbe in izvršilnega prava, nato opisujem pojem verodostojna listina in njene značilnosti. Drugo fazo posvečam postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine in novemu avtomatiziranemu postopku, ki sta jedro mojega dela, saj sem iz tega lahko izluščil ugotovitve. V sklepni fazi predstavljam ugotovitve, ki sem jih zahvaljujoč raziskovanju pridobil.
Ključne besede: izvršilni postopek, verodostojna listina, izvršilno pravo, avtomatiziran postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 3757; Prenosov: 1084
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

2.
Vpisi v zemljiško knjigo s poudarkom na vpisu lastninske pravice, kadar ni listine, sposobne za vpis
Ermina Kamenčić, 2009, diplomsko delo

Opis: Samo ažurna in popolna zemljiška knjiga je edino jamstvo za varnost pravnega prometa na področju nepremičnin. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vpise v zemljiško knjigo delimo na glavne in pomožne vpise. Z glavnimi vpisi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi pa drugi podatki, za katere zakon določa vpis v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla je poleg veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba v zemljiško knjigo. Če stranke želijo vpisati lastninsko pravico na podlagi sklenjene pogodbe, morajo skladno z določbami ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti zasebne listine v izvirniku. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Zasebna listina mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu in potrdilo o plačilu davka. Šele take pogodbe imajo status tabularne listine. Če pa listina zgoraj navedenih zahtev ne izpolnjuje, potem vknjižba v zemljiško knjigo ni mogoča. Kadar stranka ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ima na voljo več načinov, ki jih lahko uporabi, da pride do listine, sposobne za vpis: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sestavo posadne listine, tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpisi v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, izvirnik zasebne listine, notarska overitev, tabularna listina, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, posadna listina, tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3767; Prenosov: 982
.pdf Celotno besedilo (392,48 KB)

3.
PRISTOJNOSTI VARNOSTNEGA SVETA NA PODLAGI VII. POGLAVJA USTANOVNE LISTINE ZDRUŽENIH NARODOV - PRIMER KOREJE, IRAKA, KOSOVA IN AFGANISTANA
Mojca Srebot, 2009, diplomsko delo

Opis: Po drugi svetovni vojni so države, ki so iz nje stopile kot zmagovalke, ustanovile organizacijo, ki naj bi si prizadevala za mir, varnost in sodelovanje. Organizacija Združenih narodov je tako začela obstajati leta 1945, sestavlja pa jo šest organov, med katerimi je najpomembnejši Varnostni svet. Ustanovna listina Združenih narodov je Varnostnemu svetu zaupala osrednjo nalogo organizacije, to je ohranjanje svetovnega miru in varnosti. Varnostni svet sestavlja pet stalnih članic : Velika Britanija, Združene države Amerike, Ruska federacija, Ljudska republika Kitajska in Francija, ter deset nestalnih članic, ki jih za obdobje dveh let izvoli Generalna skupščina. V obdobju hladne vojne je bilo zaradi delitve med velikimi silami delovanje Varnostnega sveta močno oteženo. Po koncu hladne vojne pa so se razmere za njegovo delovanje izboljšale in tako je Varnostni svet danes osrednji organ, ki skrbi za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Jedro pristojnosti Varnostnega sveta tvorita dve skupini vprašanj: mirno reševanje sporov, ki ga opredeljuje VI. Poglavje Ustanovne listine in akcije v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj, opredeljene v VII. poglavju Ustanovne listine. V primeru slednjih ima pristojnost izrekati ne le pravno obvezujoče, ampak tudi prisilne ukrepe. V času po koncu hladne vojne, ko ni bilo več grožnje z vetom, je Varnostni svet v velikem številu primerov uporabil svoje pristojnosti v primeru ogrožanja mednarodnega miru in varnosti, ter dal svojim ukrepom prisilno naravo. V praksi je Varnostni svet avtoriziral uporabo oborožene sile v primeru agresije Severne Koreje proti Južni Koreji leta 1950, v primeru agresije Iraka zoper Kuvajt leta 1990, ter vojaško akcijo zoper Afganistan leta 2001. Do uporabe sile pa je prišlo tudi brez avtorizacije Varnostnega sveta, in sicer z vojaško akcijo zveze NATO zoper ZR Jugoslavijo v zvezi s položajem na Kosovu, ki pa je močno omajala ugled celotne organizacije.
Ključne besede: Organizacija Združenih Narodov, Ustanovna listina, Varnostni svet, mednarodni mir in varnost, avtorizacija, uporaba sile
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2148; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (349,70 KB)

4.
SVOBODA GIBANJA DRUŽINSKIH ČLANOV DRŽAVLJANOV EU V LUČI ZADEVE METOCK
Lara Grušovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pravico svobodnega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije v luči zadeve Metock. V prvem delu predstavljam postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, nadaljujem z opisom pravice do prostega gibanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov s poudarkom na Evropskem državljanstvu in Direktivi 2004/38/ES, ki ureja pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Omenjam tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Schengenski režim. Na koncu prvega dela povzemam odločitev Sodišča v zadevi Akrich s področja prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov. V drugem delu diplomskega dela analiziram zadevo Metock, preko katere želim ugotoviti obseg pravice do prostega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije, ki so državljani tretjih držav. Sprva opisujem dejansko stanje in navajam stališča tožnikov in toženca, končam z argumenti in sodbo Sodišča ter sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca.
Ključne besede: Direktiva 2004/38/ES, zadeva Metock, zadeva Akrich, evropsko državljanstvo, postopek predhodnega odločanja, Schengenski režim, Listina EU o temeljnih pravicah, pravica prostega gibanja državljanov EU in njihovih družinskih članov.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2767; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (409,60 KB)

5.
SODNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V LUČI UVELJAVITVE LIZBONSKE POGODBE
Igor Luzar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem zajel varstvo človekovih pravic na nadnacionalni ravni, pri čemer sem se najprej osredotočil na opis razvoja tega varstva na globalni, nato pa še na regionalni ravni v okviru Sveta Evrope in EU. Skozi nalogo je prikazana sodna praksa sodišč ESČP in Sodišča EU, pri analizi njunega medsebojnega razmerja pa sem primerjal njuno sestavo, postopek pri njunem odločanju, zgodovinski razvoj, pravne podlage za njuno delo, pravice in svoboščine, ki jih varujeta pri svojem odločanju, kot tudi možnosti dostopa do teh dveh sodišč. Poudarek je podan tudi pri opisu najvidnejših načel, ki skozi sodno prakso usmerjajo njuno delo. Jedro diplomske naloge je posvečeno pregledu učinkov, ki naj bi jih imela večja naslonitev Sodišča EU na ESČP po uveljavitvi Lizbonske pogodbe kot tudi potencialni pristop EU k EKČP. Zato je v nadaljevanju najprej podano razmerje med EKČP in Listino EU o temeljnih pravicah kot katalogoma človekovih pravic, na katerih sodna praksa teh sodišč temelji, oziroma bo temeljila v prihodnosti. Sledi razlaga sodb Sodišča EU na področju varstva človekovih pravic in primerjava s sodno prakso ESČP, pri čemer sem iskal njune medsebojne sorodnosti, neskladja, kot tudi očitna nasprotja v podanih odločitvah. V luči novih razmerij med njima sem opisal možne učinke, ki bi jih večja naslonitev Sodišča EU na ESČP imela v institucionalnem, ustavnem in normativnem pogledu, ter se ustavil še pri vprašanju večje upravičenosti EU in njene povezanosti s preostalo Evropo. Nadalje sem analiziral učinke, ki bi jih naslonitev imela na odnose med EU in državami članicami EU, ter na koncu razložil tudi tiste možne učinke, ki jih takšna naslonitev utegne imeti na globalna razmerja EU do preostalega sveta.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, sodna praksa, EU, ESČP, Sodišče EU, EKČP, Listina EU o temeljnih pravicah, varstvo človekovih pravic
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3902; Prenosov: 1194
.pdf Celotno besedilo (608,59 KB)

6.
7.
VZPOSTAVITEV ZEMLJIŠKOKNJIŽNE LISTINE
Anja Juvan, 2010, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu sem pisala o pravnem institutu vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je tipičen za slovenski pravni red in v enaki obliki ne obstaja v nobenem izmed drugih pravnih redov. Kot je razvidno iz samega imena instituta, ta spada v zemljiškoknjižno pravo in posledično v stvarno pravo. V začetku sem pisala o temeljnih sedmih načelih zemljiškoknjižnega prava, ki je formalno pravo in sestoji iz kogentnih pravnih norm. Opisala sem institut vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki se uporabi, ko predlagatelj nima vseh potrebnih dokumentov za veljaven vpis v zemljiško knjigo, ker so se ti izgubili ali uničili. V takšni situaciji sodišče vzpostavi listino, ki predlagatelju omogoči, da svojo stvarno pravico lahko vpiše v zemljiško knjigo. Seveda pa zakon določa pogoje pod katerimi se lahko takšna vzpostavitev izvede. V drugem delu diplomske naloge sem opisala dejanski primer, kjer se je večkrat uporabilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
Ključne besede: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ZZK-1, SPZ, temeljna načela, predlog, oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, izpodbojna tožba, posadna listina, SPB-1 Domžale
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 3692; Prenosov: 726
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

8.
INFORMATIZACIJA PRAVOSODJA NA PRIMERU CoVL
Maruška Vihar, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o izvršbi in zavarovanju je doživel številne spremembe. Z ustanovitvijo Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine, (CoVL) je bil leta 2008 v Republiki Sloveniji storjen pomemben korak k informatizaciji slovenskega pravosodja. Od takrat naprej izvršilni postopek za predloge izvršb na osnovi verodostojne listine poteka avtomatizirano in v elektronski obliki. Informatizacija izvršilnega postopka in ustanovitev CoVL omogoča elektronsko poslovanje med sodišči in vlagatelji predlogov izvršb, katerega dosežemo z uporabo standardnih informacijskih tehnologij. V diplomski nalogi predstavimo izvršilni postopek in z njim povezane pojme, raziščemo pravno podlago zanj ter opišemo delovanje CoVL. V sklepni fazi predstavimo še ugotovitve, ki smo jih zahvaljujoč raziskovanju, pridobili. Elektronsko vlaganje izvršbe je vsekakor velik korak naprej, vendar je potrebno storiti še marsikaj, da bo izvršba dosegla svoj cilj.
Ključne besede: Izvršilni postopek, Verodostojna listina, e-poslovanje, e-izvršba, Informacijska podpora, Avtomatiziran postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 2245; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (464,08 KB)

9.
ANALIZIRANJE TOKA RAČUNOVODSKE DOKUMENTACIJE IN PREVERJANJE USTREZNOSTI S TEM POVEZANIH NOTRANJIH KONTROL
Tadeja Štravs, 2011, diplomsko delo

Opis: Notranje kontroliranje je niz dejanj, ki prepletajo dejavnost organizacije. Ureditev notranjega kontroliranja je najbolj uspešna takrat, kadar so kontrole vgrajene v infrastrukturo organizacije in postanejo celostni del jedra organizacije. Notranje računovodske kontrole morajo zagotoviti, da so informacije za odločanje, tako za zunanje kot za notranje uporabnike, zanesljive, pravilne, pravočasne in stroškovno učinkovite. V diplomski nalogi sem predstavila organiziranost in delovanje javnega računovodstva. V okviru Ministrstva za finance RS deluje Direktorat za javno računovodstvo, ki vodi finančno-računovodske storitve za potrebe izvrševanja proračuna Republike Slovenije in v okviru tega vodi tudi analitične in sintetične računovodske evidence za proračun in neposredne proračunske uporabnike. Predstavila in opisala sem knjigovodske listine in poslovne knjige, ki se v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in Pravilnikom o postopkih za izvrševanju proračuna vodijo in uporabljajo v knjigovodstvu na DJR. Opisani so postopki in krogotoki nekaterih knjigovodskih listin znotraj pomembnejših zaokroženih enot v računovodstvu z notranjimi računovodskimi kontrolami, ki se pri tem izvajajo. Po pregledu knjigovodskih opravil ter krogotokov knjigovodskih listin sem dobila potrditev, da ima DJR vzpostavljene delujoče računovodske kontrole. Dosledno izvajanje kontrolnih postopkov, ki jih morajo opravljati zaposleni delavci, ter vgrajeni sistemi kontrol v računalniških programih skupaj zagotavljajo točno pravilno in realno izkazovanje sredstev, obveznosti do virov sredstev in rezultatov poslovanja.
Ključne besede: notranje kontrole, proračunski uporabniki, knjigovodska listina, javno računovodstvo, naris poteka.
Objavljeno: 23.01.2012; Ogledov: 1521; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (355,76 KB)

10.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA VLAGANJA IZVRŠB
Tanja Horjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Vlaganje predlogov za izvršbo v klasični, papirni obliki je bilo že od nekdaj zamudno in nepraktično, kar je posledično povzročalo večanje sodnih zaostankov na sodiščih. V Sloveniji so se lotevali različnih projektov in načinov, s katerimi bi sodne zaostanke omilili ali celo odpravili. Tako se je z dnem 01.01.2008 pri nas začel elektronski postopek vlaganja izvršb in s tem tudi začetek delovanja Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL), ki pa je bil omejen zgolj na izvršbe, predlagane na podlagi verodostojne listine. Postal je pomembna ločnica na področju plačilne discipline in na področju odprave sodnih zaostankov. Portal COVL, ki je deloval od 1.1.2008, se je z dnem 27.2.2012 ukinil in je bil preusmerjen na portal e-sodstvo, podportal e-izvršba. Z elektronski vlaganjem izvršb se je tako izboljšalo poslovanje sodišč, na kar kažejo tudi rezultati raziskav v Sloveniji in številna priznanja. Ker pa ima vsaka novost tako dobre kot slabe strani, ne smemo prezreti tudi določenih pomanjkljivosti na področju elektronskega vlaganja izvršb, ki se nanašajo predvsem na obrazec predloga za izvršbo.
Ključne besede: Izvršilni postopek, pravna podlaga, elektronsko poslovanje, e-izvršba, verodostojna listina, portal COVL, portal e-sodstvo, sklep o izvršbi, obrazec.
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 1645; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (13,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici