| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VITEŠKO PESNIŠTVO IN KULTURA V EVROPI IN NA SLOVENSKEM
Janja Uršič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Viteško pesništvo zagotovo sodi med največje umetniške dosežke fevdalne družbe. Ob do tedaj izključno cerkveni umetnosti se z viteškim pesništvom pojavi tudi pomembna posvetna umetnost. Viteška kultura je prva moderna oblika organizirane dvorske kulture. S stanovsko zavestjo viteštva se je prebudila tudi njegova zgodovinska zavest, da lahko njegovo umetniško delovanje obstaja neodvisno od cerkvenega. Viteško pesništvo in kultura sta presegla občutek narodnostne pripadnosti, zato lahko najdemo dela teh »potujočih srednjeveških pevcev« povsod po srednji Evropi, tudi na Slovenskem. Z viteškim pesništvom, ki se loteva predvsem ljubezenskih pesmi, narašča v srednjeveški umetnosti, kulturi in družbi tudi pomen ženske. Ženska ni več predstavljena zgolj kot skrbnica za potomstvo in domača opravila, ampak dobi tudi duhovno razsežnost. Viteško pesništvo in kultura sta se iz Francije prenesla tudi na Slovensko. Slovenski viteški liriki – Žovneški, Svibenski in Gornjegrajski – so se zgledovali po minezengerjih – neke vrste srednjeevropskih trubadurjih. V razvoju viteške lirike so časovno zaostajali za evropskimi modeli, zato jim v ohranjenih 12 pesmih ni več uspelo vnesti posebne izvirnosti. V svojih stvaritvah so se ukvarjali predvsem s slavljenjem izvoljenke, z zahtevo po plačilu, s tožbo nad tem, da jih Gospa ne ljubi, z oznanjanjem žalosti in z razmislekom o vzrokih za neodzivnost Gospe.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: viteško pesništvo, trubadurji, trubadurska lirika, trubadurska ljubezen, minezengerji, minezang, minne, viteški liriki na Slovenskem, Svibenski, Žovneški, Gornjegrajski, Kodeks Manesse
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2184; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
LITERARNOZGODOVINSKI POMEN NEMŠKE KNJIŽEVNOSTI NA SLOVENSKEM IN FILIPOVA PESNITEV O MARIJINEM ŽIVLJENJU
Suzana Zagrušovcem, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj moje diplomske naloge je bil raziskati nemško viteško pesništvo na slovenskih tleh, na kakšen način se je izražala in kakšen vpliv je imela v viteškem življenju. Veliko vlogo so igrali trije vitezi, omenjeni v enem največjih rokopisov tedanjega časa, to je bil Veliki Heidelberški rokopis, imenovan tudi Kodeks Manesse. To so bili vitezi Žovneški (Der von Suonnegge), Gornjegrajski (Der von Obernburg) in Ostrovrški (Der von Scharpfenberg), ki so se zgledovali po nemških minezengerjih, neke vrste trubadurjih, ki so opevali ljubezen in lepoto. Veliko vlogo pri literaturi tedanjega časa so igrali tudi menihi, ki so bili glavni nosilci kulture in pismenosti srednjega veka. Kulturno življenje se je tako začelo razvijati v samostanih, kjer so menihi prepisovali in oblikovali besedila, predvsem nabožne vsebine. Eden glavnih samostanov in eden najbolj cenjenih je bil samostan Žiče, imenovan Žička kartuzija, ki ga bom podrobno opisala, raziskala, kako je potekalo življenje menihov prepisovalcev v njem in v njegovi knjižnici. Podrobno bom opisala eno glavnih del, ki je nastalo tem samostanu, to je »Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje«, ki opisuje življenje Marije, Kristusove matere. Raziskala bom začetek in okoliščine, v katerih je nastala latinska predloga pesnitve, kakšna je bila njena vloga, ter opisala, kakšen je bil namen Filipovega pisanja o Marijinem življenju v nemškem jeziku in različnih prepisovalcev te pesnitve.
Ključne besede: Srednjeveška književnost, viteška lirika, Žička kartuzija, menihi, ep o Marijinem življenju.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 1579; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (929,54 KB)

3.
Motivika in simbolika živali v poeziji Mirana Jarca
Dejan Šinko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Motivika in simbolika živali v poeziji Mirana Jarca sem raziskal živalske motive in simbole v Jarčevi poeziji. Živalske motive sem pregledal in s pomočjo interpretacije ugotovil, kateri motivi preraščajo v simbole. Tu sem se naslonil na semiotično teorijo. Ugotovil sem, da približno polovico vseh motivov prerašča v simbole. Na koncu sem živalske motive in simbole opazoval še skozi časovno prizmo – analiziral sem njihovo uporabo skozi vse tri pesniške zbirke in Pasijonke. Uporaba živalskih motivov in simbolov se močno ujema z Jarčevim pogledom na svet. Prva, ekspresionistična pesniška zbirka Človek in noč vsebuje največ ekspresionističnih poimenovanj; druga, Novembrske pesmi, se z uporabo živalskih motivov in simbolov približa pojmu „skupnega“; tretja, Lirika, pa vsebuje živalska imena, ki označujejo resignacijo in obup. Visoka stopnja zrelosti avtorja in močan vpliv vojne pa v ciklusu Pasijonke ubesedita živalske motive na način, da etično obsodita človeški pohlep in povzdigneta pristno moralno čistost živali.
Ključne besede: Miran Jarc, živali, motivi, simboli, semiotična teorija, ekspresionizem, Človek in noč, Novembrske pesmi, Lirika, Pasijonke
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1859; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (485,03 KB)

4.
KRATKA SLOVENSKA POETIČNA PROZA
David Kunstek Kneževič, 2015, diplomsko delo

Opis: Literarni hibridi so že iz antičnih časov del literature ter so se med literarnozgodovinskim razvojem bolj ali manj vseskozi spreminjali in prilagajali danim okoliščinam. Prisotni so tudi v slovenski književnosti. Namen pričujočega diplomskega dela z naslovom Kratka slovenska poetična proza je prikazati nekaj posameznih različic literarnih hibridov ter jih ustrezno umestiti in prikazati njihove lastnosti. V ta namen smo izbrali šest zbirk kratke slovenske poetične proze, ki so si med sabo po motivno-tematski plati popolnoma različne, hkrati pa vsebujejo dovolj skupnih elementov za prikaz in utemeljitve obstoja literarnih hibridov med dvema literarnima vrstama, kot sta poezija in proza. Pri tem smo se osredotočili predvsem na naratološki vidik preučevanja danih besedil, ki v kontekstu svoje univerzalne možnosti preučevanja pripovedno-informacijskih dejanj omogoča uporabno obravnavo različnih vrst besedil. V pričujočem diplomskem delu je tako ugotovljeno, da imajo vrsta pripovedovalca, notranja in zunanja zgradba samega besedila ter stopnja figurativnega jezika pomembno vlogo pri ugotavljanju in razvrščanju samih literarnih hibridov med poezijo in prozo. Glede na spekter sorodnih lastnosti posameznih hibridov smo lahko dokazali, da ni stroge ločnice (meje) med poezijo in prozo, ampak da med eno in drugo vrsto obstaja neki prehodni pas, kjer so različni literarni hibridi, glede na količino in razmerje proznih ali pesniških elementov pa se približujejo ali oddaljujejo od t. i. prvotne (primarne) proze oziroma prvotne poezije
Ključne besede: literarni hibridi, slovenska kratka poetična proza, poetika, lirika, naratologija, posredni avtor, pripovedovalec, način, figurativni jezik, pesniški elementi, prozni elementi, prehodni pas, Franjo Frančič, Lidija Gačnik Gombač, Robert Simonišek, Dijana Matković, Milan Dekleva
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1258; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (986,47 KB)

5.
6.
Egzistencijalistički nadahnuta lirika u Hrvatskoj, Sloveniji i Mađarskoj
Orsolya Kálecz-Simon, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Eksistencialno navdihnjena lirika na Hrvaškem, v Sloveniji in na Madžarskem V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je v srednjeevropskem pesništvu pojavila zelo močna literarna smer, ki je črpala iz različnih literarnih in filozofskih pogledov Camusa, Sartra in drugih. Medtem ko so zahodni eksistencialisti poudarjali pomen družbene angažiranosti, so se njihovi vzhodni kolegi osredotočali predvsem na ontološka vprašanja in stremeli po literarnem okolju brez vplivov ideologij. Razprava predstavlja liriko treh pesnikov – Edvarda Kocbeka (Slovenija), Slavka Mihalića (Hrvaška) in Jánosa Pilinszkyja (Madžarska) – ter izpostavlja njihove stične točke: ontološko-individualistične teme, izoliranost lirskega subjekta, predmetnost in težnja po depersonalizaciji, svobodni verz ter pesniški jezik, podoben živemu jeziku.
Ključne besede: književnost, poezija, lirika, eksistencializem, Hrvaška, Slovenija, Madžarska
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (328,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici