| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Formulacija nanolipidnih veziklov za kozmetično industrijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Neja Savec, 2023, diplomsko delo

Opis: Liposomi so vezikli v obliki sfere, sestavljeni iz enega ali več fosfolipidnih dvoslojev. Med seboj se razlikujejo po lipidni sestavi, velikosti, površinskem naboju in načinu priprave. So eni izmed najbolj raziskanih nosilcev učinkovin in imajo pred tradicionalnimi dostavnimi sistemi številne prednosti, kot so ciljna dostava učinkovine, biokompatibilnost, biorazgradljivost, nizka toksičnost itd. Velika prednost liposomov je tudi v možnosti enkapsulacije učinkovine tako v hidrofilni kot v hidrofobni del. Študije liposomov in enkapsulacija naravnih učinkovin v njih postajajo s hitrim razvojem nanotehnologije vse bolj obsežne in zaželene. V kozmetični industriji se smilj uporablja že vrsto let. Kožo pomlajuje, obnavlja in pomirja ter nanjo deluje antioksidativno in protivnetno. Eterično olje in hidrolat se največkrat pridobita s parno destilacijo. Sta izjemno redka in dragocena produkta, vendar v kakovostni kozmetiki nepogrešljiva. Diplomsko delo prikazuje sintezo liposomov brez inkorporirane učinkovine in z inkorporirano učinkovino. Za sintezo liposomov smo uporabili metodo hidracije tankega lipidnega filma s 5-mm steklenimi kroglicami, ki je potekala 24 ur pri 20 ºC in 200 rpm. Kot organsko topilo smo uporabili kloroform. Učinkovino smo enkapsulirali v hidrofobni in hidrofilni del. V hidrofobni del smo poskušali enkapsulirali eterično olje smilja, vendar sinteza ni bila uspešna. Po uparjanju organskega topila je na dnu bučke nastala rumena usedlina, po stresanju na stresalniku ob prisotnosti pufra PBS pa je na stenah ali na dnu bučke nastala rumenkasto-bela snov. Medtem ko smo v hidrofilni del uspešno enkapsulirali hidrolat smilja šestih različnih koncentracij (150 mg/mL, 175 mg/mL, 200 mg/mL, 225 mg/mL, 250 mg/mL in 300 mg/mL). Za določitev stabilnosti, oblike in velikosti vseh sintetiziranih liposomov smo izmerili njihov zeta potencial, velikosti delcev in indeks polidisperznosti (PDI). Rezultati kažejo, da so bili vsi sintetizirani liposomi stabilni, homogene oblike in primerne velikosti. Njihov zeta potencial je znašal od –45,9 mV do –54,8 mV, velikost delcev od 178,9 nm do 204 nm in PDI od 0,373 do 0,448. Po sintezi liposomov z enkapsuliranim hidrolatom smilja smo določili njegovo učinkovitost enkapsulacije v liposome in učinkovitost sproščanja iz liposomov. V obeh primerih smo uporabili dializno tehniko. Rezultati so pokazali, da je bila najvišja učinkovitost enkapsulacije hidrolata smilja dosežena pri koncentraciji 200 mg/mL in je znašala 55,6 %. Pri tej koncentraciji je bil dosežen tudi najvišji odstotek sproščanja hidrolata smilja, in sicer 64,1 %. Nazadnje smo proučili ujemanje kinetike sproščanja hidrolata iz liposomov s petimi matematičnimi modeli, ki se uporabljajo za napovedovanje profila sproščanja učinkovin iz liposomov. Izmed vse petih se k našim eksperimentalnim podatkom sproščanja hidrolata smilja iz liposomov s koncentracijo 200 mg/mL najbolje prilega Korsmeyer-Pappasov model. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da so sintetizirani liposomi primerni za uporabo v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, farmacevtska, živilska in kmetijska industrija. Z uspešno enkapsulacijo hidrolata smilja v liposome smo pridobili sodobno transportno obliko za stabilizacijo naravne učinkovine, ki se lahko uporabi v kozmetični industriji za pripravo raznih losijonov in krem.
Ključne besede: liposomi, smilj, hidracija, enkapsulacija učinkovine, sproščanje učinkovine, zeta potencial, indeks polidisperznosti, velikost delcev.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 165; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (47,97 MB)

2.
Liposomi kot nosilci bioaktivnih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Neva Kovač, 2023, diplomsko delo

Opis: Liposomi, lipidni sferični delci v nano velikosti, se v zadnjih letih vse bolj pogosto uporabljajo v farmacevtski in živilski industriji, tudi na področju biomedicine. Njihova naloga je zavarovanje enkapsulirane učinkovine in sproščanje le-te na mestih, kjer je to zaželeno. V liposome je možno enkapsulirati različne biološko aktivne snovi, kot so npr. antibiotiki in ekstrakti. V diplomskem delu je prikazana sinteza liposomov z metodo hidracije tankega lipidnega filma s steklenimi kroglicami z enkapsuliranimi bioaktivnimi snovmi. Proučevali smo vpliv različnih organskih topil na sintezo liposomov z enkapsuliranim ciprofloksacinom. Uporabili smo tri polarna (metanol, etanol in izopropanol) in tri nepolarna topila (kloroform, dietil eter in diklorometan). Določevali smo učinkovitost enkapsulacije in sproščanje enkapsuliranega ciprofloksacina ter velikost, vrednosti indeksa polidisperznosti in stabilnost sintetiziranih liposomov s pomočjo zeta potenciala. Najvišji odstotek enkapsulacije, najmanjše in najbolj stabilne liposome smo dosegli z uporabo nepolarnega topila kloroforma. Ob težnji po uporabi čim bolj ˝zelenega˝ topila smo sintezo liposomov izvedli še z mešanico etanola in kloroforma v razmerju 1:1. V nadaljevanju študije smo v liposome enkapsulirali raztopino mangovega ekstrakta. Za sintezo smo izbrali eno polarno topilo (etanol) in eno nepolarno topilo (kloroform) ter njuno mešanico. Dosegli smo 53,73 % enkapsulacijo raztopine mangovega ekstrakta v liposome pripravljene z etanolom, kar je najvišji odstotek izmed vseh treh uporabljenih topil za pripravo liposomov. Največ enkapsuliranega mangovega ekstrakta se je sprostilo iz liposomov sintetiziranih z etanolom. Liposomi pripravljeni z etanolom so bili glede na liposome pripravljene z ostalimi topili najmanjši in najbolj homogene velikosti. Optimirali smo tudi koncentracijo dodane raztopine mangovega ekstrakta med postopkom sinteze liposomov z namenom doseči čim višji odstotek enkapsulacije ekstrakta. Izmed petih izbranih koncentracij mangovega ekstrakta (0,5 mg/mL, 1,0 mg/mL, 2,5 mg/mL, 3,0 mg/mL in 5,0 mg/mL), je bil najvišji odstotek enkapsulacije in najboljši trend sproščanja dosežen pri koncentraciji 2,5 mg/mL. Izmerjena vrednost zeta potenciala je pokazala, da so pripravljeni liposomi stabilni, določili pa smo tudi velikosti in vrednosti indeksa polidisperznosti za liposome z različnimi koncentracijami enkapsuliranega mangovega ekstrakta.
Ključne besede: liposomi, enkapsulacija, ciprofloksacin, olupki manga, karakterizacija, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 355; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

3.
Vgrajevanje učinkovin v liposome : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anja Koman, 2022, diplomsko delo

Opis: Liposomi so v današnjem času izredno pomembni maščobni delčki predvsem v prehranski in kmetijski industriji, zaradi možne inkorporacije različnih učinkovin v njihovo notranjost, kot so (antibiotiki, vitamini, bioaktivne snovi, itd.). Liposomi te učinkovine ščitijo, s tem pa se ohrani njihova funkcija. Sposobni so vezati tako hidrofobne, kot hidrofilne spojine. Diplomsko delo prikazuje študijo enostavne priprave liposomov z uporabo bolj 'zelenega' načina, to je z uporabo topila etanol. Z ustrezno kinetiko sproščanja učinkovine, inkorporirane v liposome. bi tako lahko dosegli potencialno uporabo v različnih industrijskih panogah. Liposome smo pripravili po treh različnih metodah in s pomočjo merjenja zeta potenciala določili njihovo stabilnost. Odločili smo se za metodo formulacije liposomov, kjer smo vzorec stresali 24 h. Tem liposomom smo izmerili zeta potencial -53,6 mV in velikost delcev 181,5 nm. Po pripravi obstojnih liposomov smo v njihovo notranjost enkapsulirali aktivno učinkovino, v našem primeru galno kislino, pri različnih s koncentracijo 0,05, 0,1 in 0,5 mg/mL ter nato analizirali dobljene rezultate z določevanjem učinkovitosti enkapsulacije ter sproščanja učinkovine iz liposomov. Učinkovitost in sproščanje smo določevali s pomočjo dializne tehnike. Učinkovitost enkapsulacije smo določevali pri sobi temperaturi, medtem ko smo sproščanje učinkovine iz liposomov izvajali pri telesni temperaturi 37 °C in odvzemali vzorce pri različnih časovnih intervalih. Rezultati so pokazali, da je bila najvišja učinkovitost enkapsulacije dosežena s koncentracijo galne kisline 0,1 mg/mL. Ugotovili smo, da sproščanje doseže svoj optimum pri 4h, do takrat količina sproščanja strmo narašča nato pa se ustali.
Ključne besede: Liposomi, galna kislina, enkapsulacija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 392; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

4.
Priprava liposomov za uporabo v kozmetični industriji : magistrsko delo
Tamara Savec, 2021, magistrsko delo

Opis: Liposomi so sodobna transportna oblika vnosa prehranskih dopolnil in zdravil, ki se uporabljajo tudi v kozmetiki za dostavljanje učinkovin v različne plasti kože. Zaradi njihove strukture lažje prodrejo v globje plasti kože, kjer s kontroliranim sproščanjem komponent vnesejo v kožo proteine, vitamine, vodo in druge sestavine. Magistrsko delo prikazuje študijo priprave liposomov, ki imajo ustrezne mehanske in kemijske lastnosti za vgrajevanje substanc, ki se uporabljajo v kozmetiki. Obstojnost pripravljenih liposomov smo določili z merjenjem zeta potenciala. Stabilno formulacijo smo dosegli pri vzorcu, katerega smo stresali 2 h in je zeta potencial znašal -38,3 mV. V liposome smo enkapsulirali aktivno učinkovino ciprofloksacin (CIP) v različnih masnih koncentracijah cipr. = (0,006, 0,009, 0,010 in 0,020) mg/mL ter pri različnih časovnih intervalih stresanja tstresanja (enkapsulacije) = (1, 2 in 3) h. Saj je CIP antibiotik druge generacije in se uporablja za zdravljenje različnih bakterijskih okužb, vključno s tistimi, ki jih povzročajo gram-pozitivne in gram-negativne bakterije. Rezultati kažejo, da imajo najvišjo učinkovitost enkapsulacije liposomi, v katere smo enkapsulirali CIP z masno koncentracijo cipr. = 0,010 mg/mL in stresanje tstresanja (enkapsulacije) = 2 h ter najmanjšo standardno napako srednje vrednosti, ki znaša 2,14 %. Učinkovitost enkapsulacije je v tem primeru znašala 91,24 %. Nato smo določali sproščanje ciprofloksacina pri temperaturi 37 °C (telesna temperatura). Ugotovili smo, da količina sproščenega ciprofloksacina strmo narašča prve 3 h, nato s časom hitrost sproščanja upada. Sproščanje ciprofloksacina se ustali po 20 h, kjer smo detektirali 65,2 % sproščenega ciprofloksacina iz liposomov. Z nadaljnjim naraščanjem časa sproščanja ni zaznati signifikantnih razlik v koncentraciji sproščenega ciprofloksacina. Za določitev toplotnih lastnosti liposomov smo izvedli DSC/TGA analizo. Najvišjo temperaturo razpada smo določili vzorcu, kjer so bili liposomi enkapsulirani z masno koncentracijo cipr. = 0,010 mg/mL, tstresanja (enkapsulacie) = 2 h ter so bil skladiščeni teden dni pri 4 °C, kar je enako razpadu čistega ciprofloksacina. Rezultati TGA analize, so pokazali temperaturo razpada liposoma. Liposomom brez enkapsuliranega ciprofloksacina smo analizirali s pomočjo mikroskopa SEM. Iz pridobljenih slik s pomočjo SEM je razvidno, da smo sintetizirali liposome v velikosti med 77,2 nm do 208 nm.
Ključne besede: ciprofloksacin, enkapsulacija, liposomi, sproščanje aktivne učinkovine, zeta potencial
Objavljeno v DKUM: 22.12.2021; Ogledov: 765; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

5.
Odziv biomembranskih domen na zunanje dražljaje
Iztok Urbančič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Membrane živih celic opravljajo vrsto nujno potrebnih nalog: opredeljujejo notranjost celice, jo ščitijo pred zunanjimi vplivi, nadzirajo pretok snovi ter s tem vzdržujejo stalne notranje razmere, prevajajo signale, omogočajo ali pospešujejo kemijske reakcije idr. Pri tem poleg beljakovin, ki so donedavna veljale za glavno aktivno sestavino, ključno vlogo igrajo tudi lipidi, ki se v membrani lateralno razporedijo v t. i. membranske domene. Njihove vloge in lastnosti so še razmeroma nepoznane, saj so domene zaradi velikosti med nano in mikrometri ter življenjskega časa med nano in milisekundami današnjim merilnim metodam težko dostopne. . V okviru doktorskega dela smo razvili fluorescenčno mikrospektroskopijo (FMS), ki povezuje dve uveljavljeni metodi z različnimi okni občutljivosti: fluorescenčno mikroskopijo, ki omogoča slikanje vzorcev z krajevno ločljivostjo okoli 200 nm, ter spektroskopijo, s katero lahko spremljamo molekularne lastnosti neposredne okolice označevalcev na ravni nanometrov in nanosekund. Z izvirnim načinom zajemanja podatkov in uvedenim prilagajanjem modelnih funkcij smo spektralno ločljivost, značilno za spektroskopske meritve razsežnih vzorcev, prenesli na mikroskopski nivo. Hkrati smo odpravili vpliv bledenja fluorescence na izmerjene podatke, ki je doslej neobhodno popačilo obliko spektrov svetlobno neobstojnih barvil in zato omejevalo zanesljivost FMS. Z uvedenim pristopom smo razširili paleto uporabnih okoljsko občutljivih molekularnih označevalcev, ki jih lahko raziskovalci sedaj še bolje prilagodijo potrebam svojih raziskav. Bledenje fluorescenčnega signala smo z razvitim načinom merjenja in obdelave celo izkoristili za pridobivanje novih podatkov o molekularnem okolju, saj je hitrost bledenja nekaterih barvil odvisna od fizikalno-kemijskih lastnosti okolice označevalcev. Tako smo dopolnili nabor krajevno odvisnih informacij, kar je še posebno pomembno za raziskave pestrih bioloških sistemov, pri katerih za zadovoljiv opis potrebujemo čim več neodvisnih spremenljivk. S FMS smo pokazali, da lahko tako na modelnih membranskih sistemih kot na membranah živih celic zanesljivo spremljamo spremembe faz in domen pod vplivom temperature in biokemijske sestave. Izmerjen premik vrha fluorescenčnega spektra barvil NBD in Laurdan za 1 3 nm zaradi različnih lokalnih polarnosti je zadostoval, da smo razločili posamezne liposome v gelski, tekoči urejeni ali tekoči neurejeni lipidni fazi. Nedvoumnost rezultatov smo potrdili z opazovanjem faznega prehoda posameznih liposomov iz gelske v tekočo neurejeno fazo med segrevanjem vzorca z grelnim stekelcem ali infrardečim laserskim žarkom. Spektralna in krajevna ločljivost FMS sta ostali na podobni ravni tudi pri opazovanju kompleksnejših vzorcev, kot so npr. mešanice liposomov in celic, zaradi česar smo lahko razjasnili mehanizem dostave protitumorske učinkovine v celice raka dojke s pomočjo lipidnih nanodelcev. Iz razlik v izsevanih fluorescenčnih spektrih smo ugotovili, da se membrane liposomov zlivajo celičnimi, s čimer smo pripomogli k razvoju novih biomedicinskih pristopov za učinkovitejše zdravljenje najtežjih bolezni našega časa. Metodo FMS smo nadgradili z analizo polarizacije izsevane fluorescenčne svetlobe, ki je povezana z ureditvijo dipolov barvila v membranah in s tem s konformacijami označevalcev. Z združitvijo spektralnega in polariziranega zaznavanja smo dokazali, da eni najpogosteje uporabljenih fluorescenčnih označevalcev – fosfolipidi z barvilom NBD – v membranah zavzamejo različne konformacije na razdaljah pod optično krajevno ločljivostjo. Z razvitim matematičnim modelom smo ta stanja podrobneje opisali in določili njihove deleže. Na slednje je najmočneje vplivala visoka koncentracija holesterola v membrani, kar bi lahko v prihodnje izkoristili za raziskovanje nanoskopskih značilnostih zgradbe bioloških membran ter z njo povezanih biofizikalnih in biokemijskih procesih.
Ključne besede: fluorescenčna mikrospektroskopija, spektralno slikanje, obdelava spektrov, bledenje fluorescence, okoljsko občutljivi fluorescenčni označevalci, NBD, Laurdan, biološke membrane, membranske domene, velikanski enoslojni liposomi, molekularne konformacije
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 2344; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (18,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.63 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici