| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava poroznih biomaterialov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Laura Gruškovnjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Tkivo v človeškem telesu se lahko zaradi različnih poškodb, nesreč ali bolezni poškoduje, zato se vsak dan opravi veliko število operacijskih posegov s katerimi se to tkivo popravi oziroma nadomesti. Do nedavnega je večina teh posegov obsegala presaditev tkiv ali celotnih organov, v zadnjem desetletju pa se vse več uporabljajo biološki nadomestki, imenovani biomateriali oziroma celična ogrodja. Njihova prednost je v tem, da so biorazgradljivi, torej se po dokončani funkciji v telesu sami razgradijo in ni potrebno ponovno posegati v pacientovo telo. Prav tako pa se za celična ogrodja zahteva visoka poroznost in povezanost por s katerimi se spodbudi rast novih tkiv. Pri regeneraciji kostnega tkiva se največkrat kot biomateriali uporabljajo polisaharidi, ki imajo vrsto koristnih lastnosti predvsem biokompatibilnost in bioaktivnost. V okviru diplomske naloge smo s postopkom sušenja z zamrzovanjem pripravili različne biomateriale. Kot polisaharide smo uporabili natrijev alginat, hitozan, guar, ksantan, dekstran in karboksimetil hitozan. Uspešno sintetiziranim biomaterialom smo določili poroznost in proučili nabrekanje v fosfatnem pufru. S pomočjo elektronskega vrstičnega mikroskopa smo posneli pore v notranjosti materiala in s pomočjo FTIR analize dokazali vsebnost vseh komponent v končnem celičnem ogrodju. Kontaktne kote biomaterialov smo izračunali s pomočjo računalniškega programa Image J. S tem smo dobili podatek o hidrofobnosti oziroma hidrofilnosti biomateriala. Prav tako smo biomaterialom dodali naravno komponento, ki se nahaja v človeških kosteh, hidroksiapatit, in preučili njegov vpliv na lastnosti prvotnih celičnih ogrodij. Ker pa je zrela kost sestavljena iz dveh tkiv, mehkejše in trdnejše, smo s pomočjo superkritičnega ogljikovega dioksida pripravili biomaterial iz sintetičnega biorazgradljivega poliestra polikaprolaktona. To ogrodje je zaradi drugačne priprave trdnejše, a manj porozno. Skupaj z mehkejšim ogrodjem pripravljenim z liofilizacijo, ki je posledično zaradi namakanja v kalcijevem kloridu bolj porozno, tvorita večslojni biomaterial za aplikacije kostnega inženiringa.
Ključne besede: polisaharidi, polikaprolakton, porozni biomateriali, hidroksiapatit, liofilizacija, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 484; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

2.
Enkapsulacija antibiotikov v porozne polimerne strukture : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Maja Gračner, 2020, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni materiali se čedalje bolj pojavljajo kot predmet preučevanja v različnih študijah, saj kažejo velik potencial pri nadzorovanem sproščanju zdravil in v drugih biomedicinskih aplikacijah. Predvsem se proučujejo lastnosti hidrogelov iz biorazgradljivih polimerov, ki so primerni za uporabo v človeškem organizmu. V diplomski nalogi smo poskusili razviti pH senzitivni porozni material, hidrogel iz biorazgradljivih polimerov za kontrolirano sproščanje antibiotikov. Sintetizirali smo dva različna hidrogela oz. polimerne mreže, ju posušili s pomočjo liofilizacije in proučevali njune lastnosti z različnimi metodami. Nastale polprepustne polimerne mreže (semi-IPN) smo pridobili iz hitozana in mešanice hitozana ter alginata (50:50) s polivinil pirolidonom (PVP) in glutaraldehidom. Vezi znotraj hidrogela smo okarakterizirali s pomočjo Fourierjeve infrardeče spektroskopije (FTIR). Porozna materiala s hitozanom ter s hitozanom/alginatom smo med sabo primerjali glede na površinsko morfologijo (ESEM analiza), kinetiko nabrekanja odvisno od pH, degradacijo in delež topnosti, kontaktni kot ter poroznost. V drugem koraku smo med sintezo hidrogelov homogeno dodali še aktivno učinkovino ciprofloksacin. Proučevali smo sproščanje antibiotika v odvisnosti od časa ter primerjali rezultate obeh hidrogelov. Liofilizirani hidrogeli z visoko poroznostjo so pokazali velik vpliv pH na lastnosti nabrekanja, nizki kontaktni koti pa na hidrofilno naravo hidrogelov. Rezultati so v kislih pogojih pokazali povečan delež nabrekanja, kar lahko pripišemo protonaciji primarne amino skupine hitozana in karboksilne skupine alginata. Pri sproščanju smo najboljše pogoje zaznali pri pH 1,5, kjer se je sprostilo okrog 55 % ciprofloksacina v 2 urah. Liofilizirani hidrogeli iz hitozana/alginata so pokazali malce boljše rezultate pri sproščanju, vendar bi v prihodnosti oba lahko služila kot potencialna kandidata za dostavo aktivnih učinkovin v kislih pogojih.
Ključne besede: hidrogel, pH-senzitiven, liofilizacija, hitozan, alginat
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 373; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

3.
Razvoj in numerična analiza kondenzatorja v procesu zamrzovalnega sušenja : magistrsko delo
Andreas Sarjaš, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano projektiranje, modeliranje in numerična analiza kondenzatorja v procesu zamrzovalnega sušenja. Po začetni fazi liofilizacije – zamrzovanju, sledi vakuumiranje, da lahko poteče sublimacijsko sušenje. Za doseganje vakuuma skrbita vakuumska črpalka in kondenzator. Ta mora biti pravilno načrtovan, projektiran in izveden, da lahko pride do desublimacije vse vodne pare. Pretoki par med procesom so določeni s spremljanjem kinetike sušenja jagod na laboratorijskem liofilizatorju. Potrebna površina kondenzatorja je določena tako, da je kondenzator sposoben prevzeti več vlage, kot je v enem ciklu sušenja sublimira. Sposobnost desublimacije in ustreznost kondenzatorja je numerično analizirana v programskem paketu ANSYS Fluent s pomočjo doprogramiranih lastnih funkcij za izračun ponora mase vodne pare.
Ključne besede: liofilizacija, zamrzovalno sušenje, projektiranje kondenzatorja, modeliranje kondenzatorja, numerična analiza, programiranje dodatnih funkcij, ANSYS Fluent
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1001; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (7,24 MB)

4.
Liofilizacija polžje sline : diplomsko delo
Mišela Mom, 2019, diplomsko delo

Opis: Polžja slina je zaradi svojih izjemnih učinkovin v farmacevtski industriji zelo cenjena surovina, vendar njena naravna sluzasta oblika pri izdelavi zdravil ni kaj prida uporabna. V tem diplomskem delu zato opisujemo postopek sušenja sline s procesom liofilizacije. Sušili smo po različnih protokolih, med katerimi je najboljše rezultate pokazal tisti, ki je potekal pri najvišji temperaturi primarnega sušenja in pod najvišjim tlakom, medtem ko sekundarno sušenje sploh ni bilo potrebno. Najhitreje se je osušila viala v sprednjem delu sušilne komore, zadnja pa centralno ležeča viala. Dobili smo suho porozno snov, katero smo s postopkom kriogene granulacije uspešno spremenili v prah.
Ključne besede: liofilizacija, kriogena granulacija, polžja slina
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 554; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

5.
Numerična analiza tokovno-toplotnih razmer v laboratorijskem liofilizatorju : diplomsko delo
Mihael Goričanec, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena numerična analiza tokovno-toplotnih razmer v laboratorijskem liofilizatorju. Predstavljeno je teoretično ozadje procesa liofilizacije. S pomočjo numeričnih simulacij računalniške dinamike tekočin je bila izvedena analiza toplotno-tokovnih razmer v liofilizatorju. V nalogi je ključnega pomena določitev ekvivalentih koeficientov prehoda toplote preko ohišja v okolico in iz okolice v notranjost naprave. Izhodiščni koeficienti prehoda toplote so bili v začetni fazi določeni na podlagi analitičnih preračunov prestopa in prevoda toplote. V nadaljevanju so bili rezultati simulacije temperaturnega polja primerjani z izvedenimi meritvami na laboratorijskem liofilizatorju, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da analitično izračunani koeficienti prehoda toplote ne dajo ustreznega ujemanja, kar je nato vodilo v ponovno določitev in modifikacijo analitičnih koeficientov. Na podlagi več izvedenih simulacij so bile določene končne vrednosti koeficientov prehoda toplote preko ohišja v okolico in iz okolice v notranjost naprave, ki dajejo zadovoljivo ujemanje z izvedenimi meritvami.
Ključne besede: računalniška dinamika tekočin, liofilizacija, prenos toplote
Objavljeno v DKUM: 18.04.2019; Ogledov: 609; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Meritve hitrosti sublimacije v laboratorijskem liofilizatorju : diplomsko delo
Žiga Račič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana hitrost sublimacije pri liofilizaciji. Sublimacijsko sušenje je postopek, ki se veliko uporablja v farmaciji, saj pri tem načinu sušenja snov ne izgubi lastnosti, ki jih je imela na začetku. Postopek je izveden z neposrednim prehodom iz trdnega v plinasto agregatno stanje, za kar pa moramo zagotoviti ustrezne pogoje, da se izognemo trojni točki vode. Med izvajanjem meritev bomo spremljali temperaturo, za katero menimo, da vpliva na hitrost sublimacije, ter njen vpliv tudi preučili. Prav tako bomo hitrost določili tako, da bomo s snemanjem in obdelavo slik določali maso snovi v viali in rezultate preverili še s tehtanjem snovi med sušenjem.
Ključne besede: liofilizacija, sublimacijsko sušenje, sublimacija, meritve hitrosti sublimacije, laboratorijski liofilizator
Objavljeno v DKUM: 17.09.2018; Ogledov: 690; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

7.
Izdelava hladilnika s peltierjevim elementom za določanje točke zamrznitve snovi
Danijel Kosi, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano določanje točke popolne zamrznitve materiala pri procesu liofilizacije. Točka popolne zamrznitve materiala je trenutek, v katerem vsa snov preide iz tekočega v trdno stanje. Spremljanje poteka zamrzovanja in določitev časa zamrzovanja sta izvedena s pomočjo meritve električne upornosti, meritve temperature in spremljanja zvočnih emisij. Meritev upornosti je izvedena z izmeničnim napajanjem bakrenih elektrod, meritev temperature pa s pomočjo objemnega termoelementa. Zvočne emisije so zajete s pomočjo dveh mikrofonov. Vse meritve so povezane v celoto s pomočjo programske opreme NI LabVIEW. Iz narisanih potekov merjenih veličin v odvisnosti od časa je določen čas popolne zamrznitve materiala.
Ključne besede: Zamrzovanje, liofilizacija, merjenje temperature, spremljanje električne upornosti, zajemanje zvoka z mikrofonom, LabVIEW
Objavljeno v DKUM: 04.10.2017; Ogledov: 817; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

8.
Določanje točke popolne zamrznitve materiala
Andreas Sarjaš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano določanje točke popolne zamrznitve materiala pri procesu liofilizacije. Točka popolne zamrznitve materiala je trenutek, v katerem vsa snov preide iz tekočega v trdno stanje. Spremljanje poteka zamrzovanja in določitev časa zamrzovanja sta izvedena s pomočjo meritve električne upornosti, meritve temperature in spremljanja zvočnih emisij. Meritev upornosti je izvedena z izmeničnim napajanjem bakrenih elektrod, meritev temperature pa s pomočjo objemnega termoelementa. Zvočne emisije so zajete s pomočjo dveh mikrofonov. Vse meritve so povezane v celoto s pomočjo programske opreme NI LabVIEW. Iz narisanih potekov merjenih veličin v odvisnosti od časa je določen čas popolne zamrznitve materiala.
Ključne besede: Zamrzovanje, liofilizacija, merjenje temperature, spremljanje električne upornosti, zajemanje zvoka z mikrofonom, LabVIEW.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 887; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (6,72 MB)

9.
Umerjanje modela sublimacijskega sušenja
Anja Mauko, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je umeriti model sublimacijskega sušenja tako, da se bodo dobljeni rezultati čim bolj ujemali z eksperimentalnimi rezultati. Za izdelavo naloge smo izvedli več simulacij, ki ponazarjajo potek realnega sušenja. Umerjanje smo izvedli na podlagi dobljenih rezultatov. Vsaka sprememba parametra vpliva na rezultat, vendar se vplivi parametrov med seboj nekoliko razlikujejo. Ugotovili smo, da na potek simulacije najbolj vpliva parameter robni pogoj. Ob spremembi sevalnega robnega pogoja so odstopanja največja. Vsem konstantam v robnih pogojih smo določili nove vrednosti, kar je pripomoglo k večjemu ujemanju z eksperimentalnim potekom sublimacijskega sušenja.
Ključne besede: liofilizacija, sublimacija, sušenje z zamrzovanjem, prenos toplote, prenos snovi
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1006; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

10.
IZOLACIJA ANTIOKSIDANTOV IZ JABOLK
Petra Novina, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri nas in v svetu med sadnimi vrstami v največjem obsegu gojimo jabolka. Jabolka imajo pomembno vlogo v naši prehrani, saj vsebujejo različne antioksidante, kot so fenolne spojine, vitamini C, E in A ter visoko koncentracijo flavonoidov. Namen magistrske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz sort Idared in Zlati delišes, iz svežih in liofiliziranih jabolk. V ta namen smo izvedli klasično ekstrakcijo vzorcev z različnimi topili, pri temperaturah 20 °C, 30 °C in 50 °C in treh različnih časih. Preučevali smo, kateri vzorci imajo najvišje izkoristke pri ekstrakcijah in največji izmerjeni antioksidacijski potencial. Antioksidacijski potencial smo določevali s spektrofotometrično metodo, ki temelji na oksidaciji fenolnih spojin s Folin – Ciocalteaujevim reagentom (2,2-difenil-1-pikrilhidrazil). Pri obeh sortah jabolk so bili najvišji izkoristki ekstrakcij, kjer sta bili kot topili uporabljena etanol (96 vol %) in aceton, v vzorcih svežih jabolk. Največji izmerjeni antioksidacijski potencial 0,4747 mmol/g, smo določili ob uporabi acetona kot topilo v vzorcu Idared, ki je bil liofiliziran in ekstrahiran pri temperaturi 50 °C v času ene ure. V vzorcu Zlati delišes je bil najvišji antioksidacijski potencial 0,6330 mmol/g, pri 20 °C v času dveh ur ter ravno tako pri liofiliziranem vzorcu, kot topilo pa je bil uporabljen etanol.
Ključne besede: jabolka, Idared, Zlati delišes, ekstrakcija trdno – tekoče, liofilizacija, antioksidacijski potencial
Objavljeno v DKUM: 06.04.2016; Ogledov: 1289; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici