| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
FUNKCIONALIZACIJA VLAKEN ZA DOSEGO BIOAKTIVNIH LASTNOSTI MATERIALA
Nives Vodišek, 2010, diplomsko delo

Opis: Poudarek pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v uporabi biorazgradljivih vlaknotvornih materialov, kot so celulozna vlakna (naravna ter regenerirana celulozna vlakna). Eden izmed pomembnih kriterijev uporabnosti celuloznih materialov za posebne namene je predvsem njihova površinska in biološka aktivnost, kakor tudi biološka razgradljivost. Tako je celuloza idealni izhodni material za funkcionalizacijo z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti materialov, ter posledično ustvarjanja medicinskih izdelkov. Dejstvo je, da je veliko število proti-mikrobnih spojin, ki se uporabljajo za funkcionalizacijo celuloznih vlaken v tekstilni industriji, vendar se sklepa, da mnoga od teh ne zagotavljajo popolne varnosti za varovanje zdravja ljudi in okolja. Na razpolago je množica učinkovitih proti-mikrobnih spojin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja, vendar se znanost pospešeno posveča iskanju spojin in razvoju postopkov, ki bi temeljili izključno na rabi naravnih materialov, ki zagotavljajo popolno varnost za ljudi kakor tudi okolje. Ena izmed najbolj obetavnih naravnih spojin z odličnimi proti-mikrobnimi lastnostmi je hitozan. Delovanje tega naravnega polisaharida, ki se pridobiva iz hitina, je odvisno deleža in, predvsem, dostopnosti aminskih skupin hitozana, ki jim pripisujemo proti-mikrobno delovanje. V raziskavi smo uporabili različna regenerirana celulozna vlakna, kot so: viskoza, liocel in modal, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken za katere je znano da so, v primerjavi z bombažem, ki vsebuje znaten delež voskov, pektinov, naravnih barvil in nemalokrat obremenjenost s pesticidi, večje čistosti in zato za potrebe protibakterijskih obdelav še posebej zanimiva. Našteta vlakna smo protimikrobno funkcionalizirali s 1% raztopino hitozana. Uspešnost funkcionalizacije smo merili s potenciometrično titracijo, spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7 in z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod dobro sovpadajo. Največjo vsebnost aminskih skupin kaže viskoza, sledi modal in nato liocel. Rezultati obeh tehnik dobro sovpadajo. Vsebnost aminskih skupin vpliva na protimikrobni značaj vlaken. Dokazali smo, da je v povprečju pri vlaknih, z višjo vsebnostjo aminskih skupin dosežena boljša redukcija patogenih bakterij, kakor patogenih gliv. Funkcionalizirana vlakna kažejo potencialno uporabo na številnih področji kot so medicinske tekstilije, tehnične tekstilije, tekstilije za dom in prosti čas, oblačila za zaščito in šport itd.
Ključne besede: viskoza, modal, liocel, hitozan, karakterizacija aminskih skupin, potenciometrična titracija, spektrofotometrična metoda C.I. Acid Orange 7, polielektrolitska titracija, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2150; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
ŠTUDIJ VPLIVA OBDELAVE S HITOZANOM NA HIDROFOBNO/HIDROFILNI KARAKTER VLAKEN
Karmen Lozinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi porasta mikrobiološko pogojenih bolezni in okužb potekajo številne raziskave z namenom poiskati trajne rešitve z novimi biorazgradljivimi materiali, obdelavami oz. tehnologijami, ki zagotavljajo trajne učinke ob popolni varnosti tako za človeka kot okolje. Hitozan je eno izmed najbolj obetajočih naravnih sredstev s protimikrobnim delovanjem, vendar pa obdelave tekstilnih vlaken s hitozanom bistveno vplivajo na površinske lastnosti materiala in na njegov hidrofilno/hidrofobni karakter, ki je pri medicinskih aplikacijah bistvenega pomena. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti kako obdelava celuloznih vlaken (bombaž, viskoza, modal in liocel) s hitozanom ter različni pogoji sušenja vplivajo na njihove površinske hidrofilno/hidrofobne lastnosti. Raziskava sprememb hidrofilno/hidrofobnih lastnosti bombaža in različnih tipov viskoznih vlaken bo omogočila izbiro najprimernejše surovine za posamezne izdelke in nakazala možnosti za povečanje njihove vpojnosti, ki bi naj zadostile različnim zahtevam potrošnikov. Rezultati so pokazali, da se regeneriranim celuloznim vlaknom po obdelavi s hitozanom hidrofilnost signifikantno zviša, in sicer v povprečju za 10 %. Sušenje s hitozanom obdelanih vlaken pri višji temperaturi kratek čas ugodneje vpliva na zvišanje hidrofilnosti kot sušenje pri sobni temperaturi. Bombažu pa se po obdelavi s hitozanom hidrofilnost zniža, saj se stični koti z vodo v primerjavi z neobdelanimi vlakni zvišajo za 6 %.
Ključne besede: medicinske tekstilije, celuloza, bombaž, viskoza, modal, liocel, hitozan, tenziometrija, stični kot
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1873; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
Vpliv obdelave na fibriliranje liocel vlaken
Simona Strnad, Majda Sfiligoj-Smole, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Razlike procesov pridobivanja različnih regeneriranih celuloznih vlaken povzročajo različno morfološko zgradbo vlaken, ki se kaže tudi v različnem nagnjenju k fibriliranju. Zaradi visoke orientacije in kristalinosti vlaken kažejo liocel vlakna močno težnjo k fibriliranju, t.j. cepljenju fibrilov vzdolž vlaken. Nabrekanje in mehanske obremenitve ta pojav pospešijo in ojačajo. Zelo tanki fibrili na površini vlaken in njihovo kodranje povzročijo povečano površino vlaken in s tem spremembo površine tkanin. Metoda, ki so trenutno na razpolago za ocenitev stopnje fibriliranja so še nepopolne. Spremembo površine vlakna kot funkcijo fibriliranja lahko zaznamo optično ali po spremembah otipa. V prispevku smo predstavili novo metodo zasledovanja fibriliranja s spremembo optičnih lastnosti tkanin, in sicer Tencel vlaken. Z obdelavo in kvantitativno analizo mikroskopskih slik smo določali spremembe oblike in velikosti por v tkanini, ki so nastale kot posledica različnih postopkov obdelane, n. pr. fibriliranje surove tkanine, encimatska obdelava in zamreženje liocel vlaken.
Ključne besede: tekstilna industrija liocel vlakna, Tencel, fibriliranje, mikroskopija, obdelava slik, kvantitativna analiza slik
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 330; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici