| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki forenzične lingvistike
Gabrijela Štefelin, 2021, magistrsko delo

Opis: Jezik in komunikacija sta temeljni sredstvi za človekov razvoj. Prav ti dve komponenti igrata tudi ključno vlogo pri forenzični lingvistiki. Vloga forenzične lingvistike se je skozi njeno zgodovino korenito spreminjala. Na svetovni ravni morajo imeti strokovnjaki z različnih področij, ki se navezujejo na forenzično lingvistiko, velik spekter znanj in komunikacijskih veščin. Tukaj govorimo predvsem o ljudeh, zaposlenih na policiji in v pravosodju. Težave med njimi se velikokrat pojavijo prav pri sodelovanju in interpretaciji dokazov, pridobljenih s pomočjo forenzično lingvističnih analiz. Obravnavana kazniva dejanja puščajo sledi tudi preko zvočnih posnetkov ali besedil. Tukaj v ospredje stopijo forenzični lingvisti, ki vsak primer, vezan na njihovo delo, ustrezno analizirajo. Neenotnost zakonov in dokazna vrednost na sodišču predstavljata izziv za vse sodelujoče. Dejstvo je, da brez enotnosti tako na eni kot tudi na drugi strani obravnavan primer izgublja na svoji vrednosti. Čeprav je znano, da so forenzično lingvistični dokazi redki, pa lahko s pomočjo tehnologije in izkušenosti lingvističnega izvedenca pridemo do koristnih podatkov. Vsaka koristna forenzično lingvistična informacija lahko pri kaznivem dejanju dodatno okrepi ali pa celo dokončno zaključi primer. Pričevanje forenzično lingvističnega strokovnjaka na sodišču je v praksi le redko sprejeto. Glavna ovira, ki se pojavlja v pravnem sistemu, je, da ne pride do sporazuma med odvetniki in forenzičnimi lingvisti, ki podpirajo vsak svojo stran. V magistrski nalogi je poudarek predvsem na forenzični lingvistiki v tujini in povezanosti s pravnimi sistemi posameznih držav. Vsako kaznivo dejanje, ki se ga preiskuje s pomočjo forenzično lingvističnih tehnik, ima pravico, da je slišano in obravnavano v skladu z zakoni. Posledično sem v svojo magistrsko nalogo zajela tudi znane forenzično lingvistične primere ter jih natančno analizirala in opredelila.
Ključne besede: forenzična lingvistika, forenzična analiza, lingvistični dokazi, sodišča, pravni vidiki, magistrska dela
Objavljeno: 20.12.2021; Ogledov: 131; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (607,29 KB)

2.
Reševanje primera Unabomber s pomočjo forenzične lingvistike
Tjaša Milar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskemu delu raziskujemo primer Unabomber in povezavo s forenzično lingvistiko.cZanimalo nas je predvsem to, kako točno je potekal primer, saj se je vlekel skoraj 20 let, in kaj je bilo zaslužno za to, da so storilca končno prijeli. Na začetku so opisani cilji diplomskega dela, hipoteze in metode raziskovanja. Po uvodnem delu sledijo predstavitev primera in potek ter nekaj besed o žrtvah, ki jih je za sabo pustil Unabomber. Nato smo raziskali profiliranje. V razpravi o profiliranju so predstavljeni razvoj in smeri profiliranja. Kot o eni izmed vej profiliranja smo pisali o forenzični lingvistiki, in sicer o pojmu forenzična lingvistika, na katere smeri se deli forenzična lingvistika, na koncu pa sta dve smeri podrobneje opisani. Ti smeri sta forenzična lingvistika in forenzična sociolingvistika. Po tem se je začelo raziskovati preplet primera in forenzične lingvistike. Tukaj se je pisalo predvsem o tem, kdaj smo v primeru prvič zasledili forenzično lingvistiko in na kakšen način je forenzična lingvistika pripomogla k reševanju primera. V diplomski nalogi je opisano tudi, kako so prišli do pravega osumljenca in kdo je ta osumljenec. Podrobno je opisano življenje Teda Kaczynskega, za katerega se je kasneje izkazalo, da je Unabomber. Za konec pa je nekaj malega napisanega o življenju Teda Kaczynskega po prijetju.
Ključne besede: diplomske naloge, Ted Kaczynski, Unabomber, forenzična lingvistika
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 517; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (640,26 KB)

3.
Lingvistična analiza poslovilnih pisem
Monika Kodra, 2018, diplomsko delo

Opis: Začne se z zgodovino, definicijo in uporabo forenzične lingvistike v Sloveniji. Nadaljevala sem s področji forenzične lingvistike. Sledi predstavitev forenzičnih pragmatike, analize diskurza ter sociolingvistike. Dotaknila sem se tudi podtem forenzične sociolingvistike, in sicer socialnih dejavnikov, s katerimi analiziramo pogovor, razlik v jeziku ter vpliva spola in duševnih motenj na pisanje. Nadaljevala sem s predstavitvijo psiholingvistike in njene podteme – razvoja in analize jezika – ter z orisom forenzične stilistike. Sledi kratka predstavitev grafologije in identifikacije avtorja pisnih dokumentov ter definicija, kaj je poslovilno pismo in kako je sestavljeno. Delo sem nadaljevala s primeri.
Ključne besede: diplomske naloge, lingvistika, forenzična lingvistika, forenzična psiholingvistika, analiza besedil, identifikacija avtorja, poslovilna pisma
Objavljeno: 29.10.2018; Ogledov: 756; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (988,78 KB)

4.
Ranko Matasović, 2016: Lingvistička povijest Europe. Zagreb: Matica hrvatska. 339 str.
Krunoslav Puškar, 2016, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene knjig, recenzije, Ranko Matasović, lingvistika, jezikoslovje
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 767; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (394,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Teorija mentalnih modelov v raziskovanju pogovora
Darinka Verdonik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se ukvarja z vprašanjem, ali je mogoče vzpostaviti teoretični okvir za raziskave pogovora, ki bi vključeval sociološki, kognitivni in jezikovni vidik diskurza ter bi posledično celostno razlagal pogovor. Za izhodišče je izbran socio-kognitivni model Walterja Kintscha in Teuna A. van Dijka, ki temelji na teoriji mentalnih modelov. V prispevku razpravljam o njegovih prednostih in slabostih za celostno analizo pogovora.
Ključne besede: kognitivna lingvistika, pogovor, kogntivna analiza diskurza, mentalni modeli pogovora, socio-kognitivni model pogovora
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 892; Prenosov: 62
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
8.
Forenzična lingvistika in analiza primera Charlesa Lindbergha : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Zorko, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava področje forenzične lingvistike, znanosti, ki z razvijanjem metod, ki jih uporablja za proučevanje besedil v pisni in ustni obliki, pridobiva vedno večjo veljavo, tako pri preiskovanju kaznivih dejanj, kot v pravnem sistemu. V prvem oziroma teoretičnem delu naloge smo podrobno opredelili pojem forenzične lingvistike in njenih pomembnejših področij, kot so sociolingvistika, psiholingvistika, stilistika, fonetika, pragmatika, semantika in analiza diskurza, ki so nepogrešljiv vir znanja za lingviste, psihologe oziroma preiskovalce kaznivih dejanj. Pozornost smo namenili tudi sms-sporočilom in e-pošti s sporno vsebino, saj je vse pogostejša uporaba telekomunikacijskih sredstev zahtevala razširitev uporabe lingvistične analize tudi na takšne oblike besedil. Razvoj znanosti forenzične lingvistike je prinesel tudi nove teorije, ena od teh je ideja o lingvističnih odtisih. Temelji na dejstvu, da ima vsak posameznik edinstven način izražanja, s čimer ga lahko identificiramo, podrobneje pa smo omenjeni koncept opredelili v poglavju ''Forenzična stilistika''. V drugem delu diplomske naloge smo osvetlili primer Charlesa Lindbergha in ugrabitev njegovega prvorojenca Charlesa Lindergha mlajšega. V okviru tega poglavja smo naredili natančno analizo pisem z zahtevo po odkupnini in opredelili teorije o drugih možnih storilcih. Ugotavljali smo, kako se je psiholingvistična analiza spremenila do danes in kakšne so značilnosti besedila, ki kažejo na resnost grožnje. V empiričnem delu smo opravili raziskavo, skozi katero sta nas vodili domnevi, ki temeljita na ugotavljanju razlik med spoloma. Ugotavljali smo, ali lahko moški in ženske ustvarijo vtis, da je besedilo napisala oseba drugega spola in so pri zavajanju uspešni. Za odgovor na to vprašanje smo morali preveriti jezikovne parametre (besedni zaklad, dolžina povedi, pogostost navajanja vprašanj), za katere smo domnevali, da so pokazatelji razlik med spoloma. V zaključku smo opravili evalvacijo domnev, ki so bile osrednje vodilo skozi celotno diplomsko nalogo.
Ključne besede: lingvistika, forenzična lingvistika, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno: 03.10.2014; Ogledov: 1549; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (529,24 KB)

9.
Razvoj forenzične psihologije v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tanja Veber, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena osnovna spoznanja o forenzični psihologiji in njenem razvoju v Sloveniji. Forenzično psihologijo je težko opredeliti, zato obstaja več razlag in definicij. Po splošni definiciji pomeni uporabo psiholoških spoznanj v kazenskem in civilnem pravosodju, poleg tega pa se ukvarja s proučevanjem vedenja človeka, ki je povezano z različnimi sodnimi procesi. Je relativno mlada veja psihologije, ki se je bolj intenzivno začela razvijati šele v začetku 60. let prejšnjega stoletja, vendar njene korenine segajo že davno v preteklost. Forenzična psihologija se deli na več pomembnejših psiholoških smeri in sicer na pravno, policijsko, preiskovalno ali kriminalistično, kriminalno ali kriminološko, psihologijo žrtev ali viktimologijo in zaporsko psihologijo. Vsaka izmed teh smeri proučuje in se osredotoča na druga pojave in procese. Najbolj podrobno je opisana preiskovalna oziroma kriminalistična psihologija, ki proučuje psihološke vidike preiskovalnega procesa kaznivih dejanj. Na to področje tako spadajo različne metode in nekatere izmed njih so v diplomskem delu dodobra opisane. To so profiliranje, psihološka avtopsija, kognitivni intervju, informativni pogovor, poligrafiranje, forenzična lingvistika in hipnoza. Forenzična psihologija je v slovenskem prostoru poznana, vendar slabo razvita. Čeprav se je stanje od njenega nastanka pa vse do danes nekoliko izboljšalo, je kljub temu viden več desetletni zaostanek za ostalimi razvitimi zahodnimi državami.
Ključne besede: psihologija, forenzična psihologija, preiskovalna psihologija, policijska psihologija, forenzična lingvistika, diplomske naloge
Objavljeno: 03.10.2014; Ogledov: 2124; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (599,09 KB)

10.
Forenzična lingvistika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Matej Košti, 2014, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavil forenzično lingvistiko. V uvodu sem se dotaknil razlogov za izbiro te teme in svojih ciljev v diplomski nalogi. Diplomsko nalogo sem začel z definicijo forenzične lingvistike, z zgodovino, s področji forenzične lingvistike ter z dokumenti, pri katerih se lahko forenzična lingvistika uporabi za analizo. Nadaljeval sem s predstavitvijo forenzične sociolingvistike, ugotavljal, katere lastnosti lahko ugotovimo z njeno pomočjo in kako se jezik spreminja z določenimi dejavniki vsakega posameznika. Za tem je sledila predstavitev forenzične psiholingvistike, ki vključuje oceno grožnje, pri kateri sem se dotaknil specifičnih lastnosti, ki se pojavijo pri preiskovanju le-te, ter dodal primere in analizo ocene grožnje. K forenzični psiholingvistiki spada tudi identifikacija avtorja, ki je ponazorjena s primerom, in uporaba analiziranja verbalnega izražanja političnih figur, ki nam pomaga določiti njihove osebnostne lastnosti. Nalogo sem nadaljeval s primeri. Vključil sem več različnih primerov, pri katerih so lingvisti pomagali organom pregona pri preiskovanju ali dokazovanju krivde na sodišču. Primeri so iz različnih kategorij, najprej so navedeni primeri klicev v sili in to, kako potekajo, kako jih lingvisti analizirajo, kako se operaterji odzivajo na podatke, ki jim jih posreduje klicatelj. Naslednji primer je daljši, nerešeni primer grozilnih pisem. Za tem so izjave pred usmrtitvami zapornikov v ZDA ter kratka analiza, kakšna je v večini primerov vsebina teh izjav. Zadnja kategorija primerov so bila poslovilna pisma, ki so jih posamezniki napisali, preden so storili samomor, ter primerjava z lažnimi pismi, s katerimi so posamezniki hoteli prikriti umor. Diplomsko nalogo sem nadaljeval s potrditvijo ali zavrnitvijo hipotez ter jo zaključil z razpravo in literaturo.
Ključne besede: lingvistika, forenzična lingvistika, forenzična psiholingvistika, analiza besedil, identifikacija avtorja, diplomske naloge
Objavljeno: 03.04.2014; Ogledov: 1461; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (300,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici