| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
IZGRADNJA KASKADNE REGULACIJE ZA LINEARNI ELEKTRIČNI MOTOR
Tadej Kociper, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Linearni električni motor ima pred rotirajočim mnogo prednosti, vendar more biti ustrezno reguliran. Komercialni krmilnik DPCANTE-020B080, ki ga je razvilo podjetje Advanced Motion Controls, ima lastno programsko opremo, preko katere je potrebno izvesti tokovno, hitrostno in položajno PID regulacijo pri različnih obremenitvah proge. Za lažje razumevanje delovanja je potrebno opisati najpomembnejše elemente sistema drsnih vrat.
Ključne besede: regulacija, linearni električni motor
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 1909; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA TESTNO MESTO LINEARNEGA MOTORJA
Uroš Predikaka, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsaka naprava potrebuje kvalitetno dokumentacijo, iz katere lahko uporabniki dobijo informacije o delovanju, hkrati pa je potrebna za kasnejša vzdrževanja. Za testni objekt lineranega motorja je potrebno izdelati dokumentacijo, v katero so vključeni mehanski načrti, elektro načrti, navodila za upravljanje, opis naprav ter tehnične lastnosti. Cilj naloge je izdelati kvalitetno dokumentacijo, preko katere bodo uporabniki dobili razne informacije iz testnega mesta linernega motorja.
Ključne besede: linearni električni motor, testno mesto, dokumentiranje
Objavljeno: 07.09.2011; Ogledov: 1136; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA
Uroš Slemnik, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga predstavlja delovanje grafičnega vmesnika za krmilnik linearnega motorja, kateri poganja avtomatska drsna vrata. Grafični vmesnik za krmilnik linearnega motorja je bil izdelan v programskem paketu LabVIEW podjetja National Instruments. Prav tako pa tudi opisuje glavne sestavne dele ter njihovo delovanje sistema avtomatskih drsnih vrat.
Ključne besede: človek-stroj komunikacija, grafični vmesnik, linearni motor, LabVIEW
Objavljeno: 06.04.2011; Ogledov: 1524; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
DOGODKOVNO VODENJE MEHATRONSKEGA SISTEMA Z MODULARNIMI KONČNIMI AVTOMATI STANJ
Franc Hanžič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Delo doktorske disertacije posega na interdisciplinarno področje vodenja mehatronskih objektov, ki združuje najnovejša znanja računalništva, elektrotehnike in strojništva. Zajeto je raziskovanje mehanskega, električnega in programskega sklopa, ki v celoti predstavlja vodenje avtomatskih drsnih vrat. Izrazito področje v tem delu zajema raziskavo in oblikovanje programske kode. Vključeni sta raziskava in razvoj robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat skupaj s tehnološko posodobitvijo krmilnega modula in z načrtovanjem cenovno ugodnega linearnega motorja. Jedro dela obravnava oblikovanje programske kode s končnimi avtomati stanj za zanesljivejše delovanje in učinkovitejše vzdrževanje. Vendar pa omenjena metoda ni primerna za obširne sisteme zaradi velikega števila tranzicij (povezav med stanji) . Taka metoda torej preprečuje, da bi bila programska koda zanesljiva, pregledna in ustrezna za vzdrževanje. Zaradi njene enostavnosti so se raziskali načini, kako jo vključiti v obširne sisteme brez negativnih posledic, kot so prepleti tranzicij, nepreglednosti in nezanesljivosti. Cilj raziskovalnega dela je izdelati modularno programsko kodo z dogodkovnim načinom izvajanja na krmilnem sistemu z mikrokrmilnikom ARM Cortex M3. Predstavljeno je asinhronsko procesiranje več modularnih končnih avtomatov stanj s čakalno vrsto FIFO in sistemom s prekinitvenimi rutinami. Proces modularnih končnih avtomatov zajema sposobnost komuniciranja z drugimi napravami prek komunikacije CAN (Controller-Area-Network), upravljanja režimov, vodenja mehatronskega sistema (drsna vrata), generiranja referenčnega giba z S-obliko hitrosti ali mehko logiko, regulacije toka, hitrosti in položaja, upravljanja redundantnosti in varnosti na mehatronskem sistemu. Preučila se je implementacija programske kode po postopku končnih avtomatov stanj v programskem jeziku C. Cilj je doseči razumno in pregledno kodo v kateri bo vidno delovanje algoritma brez pomoči diagramov. Taki princip zagotavlja neposredno kontrolo programske kode. V nasprotnem primeru kontrola delovanja algoritma temelji na programski dokumentaciji, ki je odvisna od človeškega faktorja. Dokumentacija in programska koda sta si lahko nasprotni saj se ti pogosteje ne usklajata v enakem času. Do večjih sprememb lahko prihaja pri vzdrževanju programske kode ali pri menjavi kolektiva. Raziskava vključuje izdelavo robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat. Trenutni objekt je zelo odvisen od človeškega faktorja, ki vpliva na kvalitetno vodenje vrat. Z robustnim sistemom pa bi se vodenje prilagajalo samostojno na zmogljivost samega sistema, oziroma bi se ta odvisnost zelo zmanjšala. Vključena je analiza obnašanja generatorja giba z S-obliko hitrosti in generatorja giba mehke logike. Oba načina sta proučena na odzivnosti in obnašanju regulacijskega sistema na objektu avtomatskih drsnih vrat. Proučil se je sistem vodenja, namenjen za spremenljivo breme, ter odzivnost in vplivi sunkov na pogonski mehanizem. Koncepti so potrjeni na prototipnem krmilniku in mehatronskem testnem objektu. Mehatronski sistem (avtomatska drsna vrata) je voden z DC-motorjem prek zobatega jermenskega pogona. Krmilna enota upravlja motor s pomočjo informacij iz senzorjev. Obstoječi pogonski mehanizem vrat zahteva velik volumen, ki vpliva na vgradne možnosti v gradbeni objekt in na dizajn izdelka. Vse skupaj pa vpliva na arhitekte in lastnike, ki zahtevajo, da se bo izdelek čim bolj prilegal v objekt. Za dober dizajn in večjo vgradno prilagodljivost pa mora biti volumen pogona čim manjši. Tehnična slabost takega pogona je vzdrževanje in odvisnost kvalitete vodenja glede na vpetost jermena. Tega je težje vzdrževati pri veliki medosni razdalji pogona zaradi njegove obrabe in elastičnosti. Pri ohlapnem jermenu se izraziteje pojavljajo vibracije na mehanizmu. V najslabšem primeru zobati jermen preskoči zob na jermenici, kar privede do napačne položajne meritve. Ta je izvedena na pogonskem motorju. Tako je potrebno hitrosti vrat omejevati glede na težo vrat, ki pa je o
Ključne besede: modularni končni avtomati stanja, dogodkovno vodenje, generator zveznega gibanja, asinhronska opravila vodenja, ARM Cortex M3, DSP, robustno vodenje, vodenje drsnih vrat, oblikovalne metode programiranja, mehka logika, kontrola sile, sistemska redundantnost, linearni sinhronski motor
Objavljeno: 27.06.2013; Ogledov: 1443; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (15,87 MB)

9.
BILATERALNO TELEOPERIRANJE LABORATORIJSKEGA PARALELNEGA ROBOTSKEGA MEHANIZMA Z LINEARNIMI MOTORJI
Boštjan Lorbek, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava bilateralno teleoperiranje dvoosnega paralelnega robotskega mehanizma LINPARMAN. Ta sistem vključuje linearne motorje, s katerimi uvajamo nekatere pomembne prednosti v robotskih mehanizmih: direktni pogon brez reduktorjev, kar prinaša manjše trenje, izgubo zračnosti in potrebe po pretvarjanju rotacijskega gibanja v linearno itd. V magistrskem delu je opisano tudi načrtovanje paralelnega robotskega mehanizma z linearnimi motorji. Snovanje je potekalo s programsko opremo za CAD. Izdelan mehanizem je uporabljen v sistemu za bilateralno teleoperiranje, pri čemer smo uporabili PP in FP arhitekturi. Regulacijski sistem je bil izveden na programirljivem FPGA vezju. Njegova glavna prednost je zmožnost hitrega paralelnega procesiranja, ki posledično omogoča izvedbo visokozmogljivih robotskih sistemov. Sistem smo eksperimentalno validirali. Eksperimentalni rezultati vključujejo primere bilateralnega vodenja s PP in FP arhitekturo v prostem gibanju, dotiku z mehko in trdo oviro.
Ključne besede: linearni motor, konstruiranje, paralelni manipulator LINPARMAN, bilateralno teleoperiranje, CAD, FPGA, SolidWorks, LabVIEW
Objavljeno: 26.11.2013; Ogledov: 943; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

10.
Vodenje linearnega pogona s Siemens PLK
Marko Zadravec, 2017, diplomsko delo

Opis: Povzetek Linearni pogoni so v montažni industriji zelo pomemben člen avtomatizacije procesov. Uporabljamo jih za prestavljanje elementov, ki so sestavni deli izdelka, premikanje orodij ipd. V diplomskem delu je bil izdelan demonstracijski sistem z linearnim pogonom, s katerim je možno izvajati vaje, raziskave ter različne projektne naloge. Omenjeni sistem je sestavljen iz linearnega pogona z jermenskim prenosom, gnanim s servomotorjem. Ta servomotor krmili namenski krmilnik, ki je preko vhodov in izhodov ter komunikacijskega protokola PROFIBUS povezan na programirljivi logični krmilnik (PLK). Krmilniška konfiguracija je sestavljena iz Siemensove serije krmilnikov S7-1500, linearni pogon in vso pripadajočo strojno opremo pa proizvaja FESTO.
Ključne besede: PLK, linearni pogon, servo motor, vodenje, PROFIBUS
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 515; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (7,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici