| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
REŠEVANJE LINEARNIH REKURZIVNIH ENAČB
Sonja Cank, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene osnove kombinatorike, ki so potrebne za razumevanje rekurzije. Reševanje linearnih rekurzivnih enačb,lastnosti ter uporaba pa so jedro diplomskega dela.V uvodnem poglavju je razloºeno, kaj pomeni rekurzivno podajanje formule. Nato je na primeru razloºen postopek re²evanja linearnih rekurzivnih ena£b. Najprej si bomo pogledali homogene linearne rekurzivne enačbe s konstantnimi koeficienti, na to nehomogene enačbe in za konec še reševanje sistema linearnih rekurzivnih enačb. V vsakem poglavju so rešeni konkretni primeri.
Ključne besede: matematika, kombinatorika, linearne rekurzivne enačbe, karakteristični polinom, homogena enačba, splošna rešitev, partikularna rešitev.
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 352; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (276,61 KB)

3.
4.
LINEARNE DIFERENČNE ENAČBE V BIOLOGIJI
Saša Orlač, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu definiramo linearne diferenčne enačbe, homogene in nehomogene linearne diferenčne enačbe prvega reda, homogene in nehomogene linearne diferenčne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti, ter racionalne diferenčne enačbe drugega reda. Opišemo tudi reševanje posameznih linearnih diferenčnih enačb. V nadaljevanju uporabo linearnih diferenčnih enačb prikažemo na primerih iz biologije. Rezultate izpeljemo s pomočjo formul za reševanje linearnih diferenčnih enačb, ki smo jih zapisali v uvodnih poglavjih.
Ključne besede: Fibonaccijeva števila, linearne diferenčne enačbe prvega reda, linearne diferenčne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti, racionalne diferenčne enačbe drugega reda, zlati rez.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2012; Ogledov: 2606; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (239,59 KB)

5.
6.
7.
UPORABA NUMERIČNIH PROGRAMSKIH PAKETOV POLYMATH MATLAB IN EXCEL V KEMIJSKI TEHNIKI
Irena Selišek, 2011, diplomsko delo

Opis: Na področju reševanja kemijsko-tehnoloških problemov smo želeli spoznati in preizkusiti tri programske pakete Polymath, Matlab in Excel. Uporaba paketov in njihova medsebojna povezava je predstavljena na sedmih primerih. Prvi primer je izračun izhodnih koncentracij reaktanta v kaskadi štirih mešalnih reaktorjev. Matematični model je sistem linearnih enačb. Drugi primer je izračun iztokov in sestave iztokov naravnega plina iz uparjalnika, kjer gre za reševanje nelinearne enačbe. Tretji primer je primer termičnega razcepa lahkih ogljikovodikov v olefine. Matematični model je sistem nelinearnih enačb. V četrtem primeru gre za izračun prostornine cevnega reaktorja z navadno diferencialno enačbo. Peti primer je primer pretvorbe glukoze v glukonsko kislino, kjer je potreben izračun sistema diferencialnih enačb. V šestem primeru, je treba oceniti parametre enačbe za molsko toplotno kapaciteto butana s polinomno regresijo. V sedmem primeru so ocenjeni parametri Wagnerjeve enačbe za parni tlak propana z nelinearno regresijo. Navedeni primeri so rešeni z vsemi tremi programskimi paketi. Na štirih primerih je prikazana tudi povezava med paketi. Iz primerov in povezav ugotovimo, da so dobljene rešitve praktično enake. Najbolj enostaven za uporabo navedenih primerov je programski paket Polymath.
Ključne besede: numerične metode, sistem enačb, linearne enačbe, nelinearne enačbe, diferencialne enačbe, regresija, program Polymath, program Matlab, program Excel
Objavljeno v DKUM: 22.12.2011; Ogledov: 3210; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

8.
LU-RAZCEP MATRIK
Anja Jurgec, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo opisali Gaussovo eliminacijo kot algoritem za reševanje sistema lineranih enačb, s pomočjo katerega pridobimo spodnje trikotno matriko L in zgornje trikotno matriko U oziroma LU-razcep. Sledi poglavje o uporabi trikotnega razcepa LU pri reševanju linearnih enačb s primeri: če poznamo trikotni razcepv LU, lahko sistem linearnih enačb rešimo v dveh korakih; determinanta matrike A, katere LU poznamo, je enaka determinanti matrike U; reševanje matričnih enačb; izračun inverzne matrike. Zaradi nepopolnosti uporabe Gaussove eliminacije sta opisana tudi delno in kompletno pivotiranje. Ker je trikotni razcep LU zelo uporaben, so v zadnjem delu predstavljeni nujni in zadostni pogoji za obstoj le-tega v primeru poljubne matrike.
Ključne besede: matrike, linearne enačbe, LU-razcep, Gaussova eliminacija, pivotiranje
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 6245; Prenosov: 789
.pdf Celotno besedilo (268,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici