| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI IN UČINKOVITOST DENARNE POLITIKE NA ŠVEDSKEM
Jerneja Gjura, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema tega magistrskega dela je proučevanje značilnosti in učinkovitosti denarne politike na Švedskem. Nedavna finančna kriza, ki se je začela v ZDA, se je hitro razširila v druge države po svetu in postala globalna finančna kriza. Prizanesla ni niti državam z razvitim in stabilnim gospodarstvom, kot je Švedska. V prvem delu magistrskega dela na kratko opisujemo teoretična izhodišča delovanja transmisijskega mehanizma. Nato se osredotočimo na Švedsko in predstavimo njene najpomembnejše ekonomske kazalnike. Sledi poglavje, ki se nanaša na značilnosti denarne politike na Švedskem. Ugotavljamo, katerih instrumentov in strategij se švedska centralna banka poslužuje za dosego zastavljenega cilja, tj. stabilnosti cen. V času finančne krize se je švedska centralna banka lotila nekoliko strožje denarne politike, saj se je inflacija cen življenjskih potrebščin preveč oddaljila od ciljne inflacijske stopnje. S strožjo denarno politiko je želela ponovno zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v gospodarstvu. Pri tem je bila razmeroma uspešna. V osrednjem delu magistrskega dela analiziramo denarno politiko Švedske v času trajanja globalne finančne krize in izven nje. Analiziramo nekonvencionalne oziroma nestandardne ukrepe denarne politike, potrebne za obvladovanje likvidnostnega položaja poslovnih bank, v katerem so se znašle v času finančne krize. Ugotavljamo, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti, saj se je likvidnostni položaj bank po izvedbi ukrepov začel izboljševati. Premija na obrestno mero denarnega trga, ki je eden izmed indikatorjev likvidnosti poslovnih bank, se je namreč po sprejetju nekonvencionalnih ukrepov švedske centralne banke zmanjšala. V celotnem poglavju smo analizirali dogajanje glede obrestnih mer. Po letu 2008 so se obrestne mere začele zniževati in na izjemno nizki ravni ostajajo vse do danes. Gospodarstvo je zašlo v likvidnostno past, za katero so značilne izjemno nizke obrestne mere. V zadnjem poglavju smo ugotovili, da je na kratki rok prisoten vpliv denarne politike na ekonomske kazalnike (obrestne mere, devizni tečaj, gospodarske cikle in stopnjo inflacije), medtem ko je na dolgi rok vpliv denarne politike zanemarljiv.
Ključne besede: denarna politika, švedska centralna banka, inflacija, obrestne mere, likvidnost bank
Objavljeno: 08.03.2016; Ogledov: 721; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici