Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: prisilna poravnava, stečaj, likvidacija podjetja, krize, alternative, potrebe, odločanje, analiza poslovanja, finančna analiza, stroški, rešitve, poslovne finance, podjetje, poslovni rezultati, vrednost, vrednotenje, poslovanje podjetja
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2480; Prenosov: 457
Celotno besedilo (648,69 KB)

Opis: Tema diplomske naloge so insolventni postopku pravnih subjektov, ki v naši družbi predstavljajo velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, nekateri z novimi izvirnimi dejavnostmi, nekateri pa z dejavnostmi, s katerimi je trg že dovolj zasičen, kar pa ne pomeni nujno da ta subjekt zapade v finančne težave, saj je uspešnost odvisna predvsem od sposobnosti, poznanstev, prodornosti…Skratka, nekateri podjetniški subjekti po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov. Da bi takšni subjekti prenehali, je zakonodajalec zakonu predvidel stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije, v končni fazi pa tudi skrajšani postopek prenehanja — izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku. Od leta 2008 so v Republiki Sloveniji insolventni postopki urejeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 126/2007 dne 31.12.2007, uporabljati pa se je začel 1. oktobra 2008. Prvi problem predstavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni boljši položaj za upnike? Z zakonom naj bi se po besedah Ministrstva za pravosodje zagotovilo hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti ter skrajšalo trajanje postopkov, ki so do,uvedbe navedenega zakona potekali nerazumno dolgo, kar posledično pomeni boljšo ureditev za upnike. To po njihovih besedah omogoča predvsem javna objava vseh sklepov sodišča in izjav upravitelja ter ureditev postopka preizkusa terjatev, ki je sedaj v celoti pisen, kar odpravlja narok za preizkus terjatev. Drugi problem predstavlja vprašanje ali je zakon prispeval k boljši finančni disciplini? Iz razloga dobrega poslovanja in zavedanja odgovornosti bi moral vsak poslovodja vedeti in poznati minimalno vsebino in obveznosti, kajti kršitev lahko privede do osebne odgovornosti poslovodstva, ki odgovarja za poslovanje podjetja in ga usmerja. Poleg poslovodstva so k spoštovanju pravil zavezani tudi člani nadzornih svetov. Zakon je namenjen za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zavode, javne zavode, zadruge in javne sklade.
Ključne besede: - Insolventnost - Prisilna poravnava - Stečaj - Likvidacija - Izbris (iz sodnega registra) - Insolventni dolžnik - Družbenik - Izvršba
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2499; Prenosov: 549
Celotno besedilo (5,56 MB)

Opis: V času študija in v času priprav na diplomsko nalogo sem ugotovil, da je gospodarska kriza lahko vzrok za prenehanje številnih gospodarskih družb, saj se zaradi nje povpraševanje po izdelkih in storitvah zelo zmanjša. Na zmožnost obstoja gospodarske družbe vpliva tudi število zaposlenih, vrsta proizvoda z vidika fleksibilnosti, možnost spreminjanja plač, sposobnost managementa, finančna disciplina, ter ali je lastnik gospodarske družbe država ali posameznik, ki je ni uspel v času krize obvladovati. Vsako prenehanje poslovanja družbe nosi posledice za njene lastnike, zaposlene, dobavitelje, odjemalce ter okolje oziroma regijo v kateri se družba nahaja. Kako močno je čutiti mikroekonomske in makroekonomske posledice prenehanja gospodarske družbe, je odvisno od velikosti družbe ter dejavnosti s katero se je ukvarjala. Tako imajo večja podjetja z veliko zaposlenimi in velikim številom pomembnih produktov večji vpliv na ceno, ponudbo, zaposlenost, ne nazadnje tudi na BDP in ostale mikro in makroekonomske elemente. Likvidacija gospodarske družbe je najugodnejši postopek prenehanja delovanja družbe. Njen cilj je tudi poplačati vse terjatve upnikov, in v nasprotju s stečajem, ko gospodarska družba prav tako preneha obstajati, povzroča manjšo gospodarsko škodo. V našem primeru je šlo za prostovoljno likvidacije družbe, ki jo je imel lastnik v Sloveniji, s proizvodnjo ob občutnem zmanjšanja naročil pa je lastnik nadaljeval v državah, kjer so stroški dela manjši kot v Sloveniji. Likvidacijski postopek se sicer izvede po zakonsko točno določenih postopkih in pravilih, vendar je pomembno, da jo izvede likvidacijski upravitelj, ki obvlada prvine managementa in pozna poslovanje gospodarske družbe, kar mu omogoča lažjo zaključitev poslov in pogodb, ter predvidevanje morebitnih problemov likvidacije, ki izvirajo iz podjetja in njenega okolja. V prvem delu diplomske naloge sem opredelil področja, ter namen in cilje s predpostavkami in omejitvami raziskave. Predstavil sem oblike gospodarskih družb in teoretično pojasnil recesijo kot ekonomsko kategorijo. Za razumevanje recesije sem nadaljeval z opisom nekaterih ekonomskih pojmov, in sicer BDP, ekonomski cikel, depresija, kreditni krč, deflacija in hiperinflacija. V prvem delu sem tudi predstavil likvidacijo kot eno od oblik prenehanja delovanja gospodarske družbe, managementske vidike likvidacije, sklep o likvidaciji in njegovo vsebino, likvidacijskega upravitelja, njegovo vlogo, postopek likvidacije v treh fazah in omenil tudi odškodninsko odgovornost likvidacijskega upravitelja. V drugem delu diplomske naloge sem predstavil razloge za likvidacijo gospodarske družbe na splošno, in kot najpogostejše vzroke opisal pomanjkanje naročil, prevelike stroške obratovanja zaradi prevelikih proizvodnih kapacitet in prevelikega števila delavcev, ter monotonost izdelkov, kar je vse v času recesije lahko usodno. V nadaljevanju sem predstavil konkreten primer gospodarske družbe iz Maribora, za katero se je lastnik iz tujine odločil, da jo bo likvidiral, ko je zaradi recesije za 15% padlo povpraševanje po njegovih izdelkih. Za likvidacijo družbe v Sloveniji se je lastnik odločil zaradi najvišjih stroškov dela izmed držav, kjer tudi poteka ta vrsta njegove proizvodnje. Likvidirana družba je sicer v obdobju normalnega povpraševanja več kot desetletje poslovala v skladu s pričakovanji tujega lastnika, ter rastla in se razvijala na podlagi dolgoletne industrijske tradicije. Dela je imela zagotovljenega toliko, da je zaposlovala tudi do 200 najetih delavcev poklica električarji, varilci, monterji in ključavničarji od družb, ki so registrirana za izposojo delavcev. Ko se je družba znašla v postopku likvidacije, sem v nadaljevanju diplomske naloge zapisal vsa finančno računovodska opravila in poročila družbe v postopku likvidacije in revizijo družbe ves čas trajanja postopka likvidacije. Likvidacijski upravitelj je izdelal načrt likvidacije. Pred prodajo premoženja, ki sem ga v diplomski nalogi prikazal, je likvidac
Ključne besede: likvidacija, likvidacijski upravitelj, recesija, BDP, družba, management, brezposelnost
Objavljeno: 20.01.2012; Ogledov: 4667; Prenosov: 355
Celotno besedilo (982,76 KB)

Ključne besede: terjatve, plačila, plačilna sposobnost, kupci, Slovenija, gospodarske pogodbe, izvršba, factoring, odgovornost, pravice, pravna ureditev, podjetje, krize, upravljanje, boniteta, poslovne finance, gospodarnost, finančno poslovanje, reorganizacija, stečaj, likvidacija, likvidnost, zavarovanje, finančna analiza, finančni instrumenti, finančna sredstva
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1958; Prenosov: 176
Celotno besedilo (984,78 KB)

Opis: Gospodarstvo je v prenesenem pomenu kot življenje v katerem se rojevajo nova podjetja in odmirajo stara. To rojevanje in odmiranje podjetij poteka v določenih ciklih v katerih lahko zasledimo, da v času gospodarske rasti nastane več novih podjetij ter v času gospodarske krize pa več podjetij preneha s svojim obstojem. Tako kot v življenju tudi v gospodarstvu veljajo pravila, ki se jih naj bi držali. Nastajanje in odmiranje podjetij v gospodarstvu reguliramo s pravnimi normami s katerimi želimo omogočiti transparentno poslovanje ter enake pogoje za vsa podjetja na trgu. Kadar podjetje zaide v finačne težave in je na meji svojega obstoja, takrat za to podjetje začnejo veljati pravna pravila iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta zakon ureja postopke in pravila, ki veljajo za podjetja, ki so insolventa ali gredo v prisilno poravnavo oziroma v stečaj. Za obstoj podjetij pa so potrebne tudi banke, katere servisirajo gospodarstvo z krediti in jim omogočajo nadaljni razvoj ali obstoj na trgu. Vendar se pa lahko tudi zgodi, da banke, ki precenijo gospodarske razmere zaidejo v finančne težave zaradi nepremišljenega poslovanja. V primeru finančnih težav lahko gre banka v likvidacijo ali v stečaj in to področje ureja Zakon o bančništvu (ZBan-1).
Ključne besede: likvidacija, stečaj, prisilna poravnava, ZFPPIPP, ZBan-1
Objavljeno: 21.12.2012; Ogledov: 3457; Prenosov: 529
Celotno besedilo (248,06 KB)