Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vsaka gospodarska družba ima svoj potek razvoja, vsem pa je skupna ustanovitev, različne faze poslovnega življenja in na koncu prenehanje delovanja in obstoja. Obstoj gospodarskih družb je v današnjem času zaradi različnih dejavnikov tvegan, pojavljajo pa se tudi napake v vodenju in upravljanju družb, kar lahko privede do prenehanja delovanja družb. V Republiki Sloveniji se gospodarske družbe organizirajo v eni od zakonsko določenih pravno-organizacijskih oblik, in sicer kot osebne ali kapitalske družbe. Vsaka oblika ima svoja določila ustanovitve, poslovanja in prenehanja, kar ureja Zakon o gospodarskih družbah. Postopke prenehanje delovanja gospodarskih družb v Republiki Sloveniji pa ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Prenehanje je lahko redno ali prisilno, v našem diplomskem delu pa bomo predstavili postopka prisilnega prenehanja gospodarskih družb, in sicer prisilno likvidacijo in izbris iz sodnega registra brez likvidacije. Namen instituta prisilne likvidacije je prenehanje delovanja družb, katerim so prenehali pravni pogoji za obstoj, namen instituta izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije pa je odstranitev nedelujočih družb in njihov izbris iz sodnega registra brez predhodnega postopka likvidacije oziroma stečajnega postopka. Oba postopka se vodita pod pogojem, da premoženje pravne osebe zadošča za poplačilo njenih obveznosti in potekata neodvisno od volje pravne osebe. V svojem delu smo ugotovili, da sta postopka prisilnega prenehanja družb v primerjavi z insolventnimi postopki za upnike ugodnejša rešitev. Ugotovili smo tudi, da so v Republiki Sloveniji najštevilčnejši postopki prenehanja družb postopki izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, sledijo postopki zaradi insolventnosti, postopki prostovoljne likvidacije, najmanj pa je postopkov prisilnega prenehanja. Število postopkov prisilne likvidacije je majhno in se zmanjšuje, medtem ko se veliko število postopkov izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije spreminja.
Ključne besede: prisilno prenehanje družb, prisilna likvidacija, izbris iz sodnega registra brez likvidacije, pravno-organizacijske oblike družb.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 165
Celotno besedilo (288,40 KB)

Opis: Gospodarska družba preneha s svojim poslovanjem in s tem z obstojem zaradi različnih razlogov. V skladu s 402. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) podjetja lahko prenehajo s svojim poslovanjem s pretekom časa, za katerega so bila ustanovljena, na podlagi sklepa skupščine, ki mora biti sprejet z najmanj tričetrtinsko večino, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe, s stečajem na podlagi sodne odločbe, z združitvijo v kakšno drugo družbo, če se zmanjša osnovni kapital družbe pod minimum, ali če nima delničarjev, ali če ima samo lastne delnice. Podjetje lahko preneha s svojim poslovanjem prostovoljno ali neprostovoljno. O primeru prostovoljnega prenehanja podjetja govorimo, ko skupščina oz. družbeniki sprejmejo sklep o likvidaciji oz. rednemu prenehanju gospodarske družbe. Skupščina družbe x d. d. je dne 6. 7. 2009 sprejela sklep o prenehanju rednega delovanja in začetku likvidacije družbe, in sicer na podlagi in skladno z določilom druge alineje 402. člena Zakona o gospodarskih družbah. Podjetje x d. d. je podjetje z bogato tradicijo. Trend izrazitega padanja naročil se, kot posledica svetovne gospodarske krize, izraziteje kaže od druge polovice leta 2007. Ob sprejemu sklepa o likvidaciji je bila izražena namera lastnikov o ohranitvi zdravih jeder, likvidacijskemu upravitelju pa so bila dana pooblastila, da tudi v postopku likvidacije pridobiva nove posle, pod pogojem, da so ti dobičkonosni. V diplomskem delu želimo predstaviti potek računovodenja in sestavljanja zaključnega računovodskega poročila na presečni dan, težave na katere smo naleteli pri računovodenju in sestavi zaključnega računovodskega poročila na presečni dan 13. 7. 2009 in potek računovodenja in sestavljanja otvoritvene bilance na dan začetka likvidacije 14. 7. 2009. Cilj in namen diplomskega dela je predstaviti potek in potrebne računovodske aktivnosti podjetja, ki se odloči o prenehanju in likvidaciji družbe. Likvidacija podjetja je kompleksen in pogosto tudi dolgotrajen postopek, med katerim se pojavljajo številna vprašanja in dileme.
Ključne besede: podjetje, likvidacija, premoženje, likvidacijski upravitelj, letno poročilo
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1276; Prenosov: 109
Celotno besedilo (408,97 KB)

Opis: Gospodarstvo je v prenesenem pomenu kot življenje v katerem se rojevajo nova podjetja in odmirajo stara. To rojevanje in odmiranje podjetij poteka v določenih ciklih v katerih lahko zasledimo, da v času gospodarske rasti nastane več novih podjetij ter v času gospodarske krize pa več podjetij preneha s svojim obstojem. Tako kot v življenju tudi v gospodarstvu veljajo pravila, ki se jih naj bi držali. Nastajanje in odmiranje podjetij v gospodarstvu reguliramo s pravnimi normami s katerimi želimo omogočiti transparentno poslovanje ter enake pogoje za vsa podjetja na trgu. Kadar podjetje zaide v finačne težave in je na meji svojega obstoja, takrat za to podjetje začnejo veljati pravna pravila iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta zakon ureja postopke in pravila, ki veljajo za podjetja, ki so insolventa ali gredo v prisilno poravnavo oziroma v stečaj. Za obstoj podjetij pa so potrebne tudi banke, katere servisirajo gospodarstvo z krediti in jim omogočajo nadaljni razvoj ali obstoj na trgu. Vendar se pa lahko tudi zgodi, da banke, ki precenijo gospodarske razmere zaidejo v finančne težave zaradi nepremišljenega poslovanja. V primeru finančnih težav lahko gre banka v likvidacijo ali v stečaj in to področje ureja Zakon o bančništvu (ZBan-1).
Ključne besede: likvidacija, stečaj, prisilna poravnava, ZFPPIPP, ZBan-1
Objavljeno: 21.12.2012; Ogledov: 4162; Prenosov: 605
Celotno besedilo (248,06 KB)

Ključne besede: terjatve, plačila, plačilna sposobnost, kupci, Slovenija, gospodarske pogodbe, izvršba, factoring, odgovornost, pravice, pravna ureditev, podjetje, krize, upravljanje, boniteta, poslovne finance, gospodarnost, finančno poslovanje, reorganizacija, stečaj, likvidacija, likvidnost, zavarovanje, finančna analiza, finančni instrumenti, finančna sredstva
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 2306; Prenosov: 210
Celotno besedilo (984,78 KB)

Opis: V času študija in v času priprav na diplomsko nalogo sem ugotovil, da je gospodarska kriza lahko vzrok za prenehanje številnih gospodarskih družb, saj se zaradi nje povpraševanje po izdelkih in storitvah zelo zmanjša. Na zmožnost obstoja gospodarske družbe vpliva tudi število zaposlenih, vrsta proizvoda z vidika fleksibilnosti, možnost spreminjanja plač, sposobnost managementa, finančna disciplina, ter ali je lastnik gospodarske družbe država ali posameznik, ki je ni uspel v času krize obvladovati. Vsako prenehanje poslovanja družbe nosi posledice za njene lastnike, zaposlene, dobavitelje, odjemalce ter okolje oziroma regijo v kateri se družba nahaja. Kako močno je čutiti mikroekonomske in makroekonomske posledice prenehanja gospodarske družbe, je odvisno od velikosti družbe ter dejavnosti s katero se je ukvarjala. Tako imajo večja podjetja z veliko zaposlenimi in velikim številom pomembnih produktov večji vpliv na ceno, ponudbo, zaposlenost, ne nazadnje tudi na BDP in ostale mikro in makroekonomske elemente. Likvidacija gospodarske družbe je najugodnejši postopek prenehanja delovanja družbe. Njen cilj je tudi poplačati vse terjatve upnikov, in v nasprotju s stečajem, ko gospodarska družba prav tako preneha obstajati, povzroča manjšo gospodarsko škodo. V našem primeru je šlo za prostovoljno likvidacije družbe, ki jo je imel lastnik v Sloveniji, s proizvodnjo ob občutnem zmanjšanja naročil pa je lastnik nadaljeval v državah, kjer so stroški dela manjši kot v Sloveniji. Likvidacijski postopek se sicer izvede po zakonsko točno določenih postopkih in pravilih, vendar je pomembno, da jo izvede likvidacijski upravitelj, ki obvlada prvine managementa in pozna poslovanje gospodarske družbe, kar mu omogoča lažjo zaključitev poslov in pogodb, ter predvidevanje morebitnih problemov likvidacije, ki izvirajo iz podjetja in njenega okolja. V prvem delu diplomske naloge sem opredelil področja, ter namen in cilje s predpostavkami in omejitvami raziskave. Predstavil sem oblike gospodarskih družb in teoretično pojasnil recesijo kot ekonomsko kategorijo. Za razumevanje recesije sem nadaljeval z opisom nekaterih ekonomskih pojmov, in sicer BDP, ekonomski cikel, depresija, kreditni krč, deflacija in hiperinflacija. V prvem delu sem tudi predstavil likvidacijo kot eno od oblik prenehanja delovanja gospodarske družbe, managementske vidike likvidacije, sklep o likvidaciji in njegovo vsebino, likvidacijskega upravitelja, njegovo vlogo, postopek likvidacije v treh fazah in omenil tudi odškodninsko odgovornost likvidacijskega upravitelja. V drugem delu diplomske naloge sem predstavil razloge za likvidacijo gospodarske družbe na splošno, in kot najpogostejše vzroke opisal pomanjkanje naročil, prevelike stroške obratovanja zaradi prevelikih proizvodnih kapacitet in prevelikega števila delavcev, ter monotonost izdelkov, kar je vse v času recesije lahko usodno. V nadaljevanju sem predstavil konkreten primer gospodarske družbe iz Maribora, za katero se je lastnik iz tujine odločil, da jo bo likvidiral, ko je zaradi recesije za 15% padlo povpraševanje po njegovih izdelkih. Za likvidacijo družbe v Sloveniji se je lastnik odločil zaradi najvišjih stroškov dela izmed držav, kjer tudi poteka ta vrsta njegove proizvodnje. Likvidirana družba je sicer v obdobju normalnega povpraševanja več kot desetletje poslovala v skladu s pričakovanji tujega lastnika, ter rastla in se razvijala na podlagi dolgoletne industrijske tradicije. Dela je imela zagotovljenega toliko, da je zaposlovala tudi do 200 najetih delavcev poklica električarji, varilci, monterji in ključavničarji od družb, ki so registrirana za izposojo delavcev. Ko se je družba znašla v postopku likvidacije, sem v nadaljevanju diplomske naloge zapisal vsa finančno računovodska opravila in poročila družbe v postopku likvidacije in revizijo družbe ves čas trajanja postopka likvidacije. Likvidacijski upravitelj je izdelal načrt likvidacije. Pred prodajo premoženja, ki sem ga v diplomski nalogi prikazal, je likvidac
Ključne besede: likvidacija, likvidacijski upravitelj, recesija, BDP, družba, management, brezposelnost
Objavljeno: 20.01.2012; Ogledov: 5099; Prenosov: 407
Celotno besedilo (982,76 KB)